Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 06.09.2012 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , ,
V kategoriji: Maja Gliha
Prispevek ogledan: 878-krat

Vračanje socialne pomoči po smrti prejemnika

VPRAŠANJE: V zadnjih mesecih se je veliko govorilo o tem, da morajo dediči državi oziroma občini vrniti socialno pomoč, ki jo je prejemal pokojnik pred smrtjo. Ali mora družina pokojnika res vso prejeto socialno pomoč vračati? Ali lahko država zapleni imetje pokojnega? Večkrat je bilo namreč rečeno celo, da morajo otroci pokojnega vračati njegovo socialno pomoč.

Piše: Maja Gliha

Piše: Maja Gliha

PRAVNO POJASNILO: Vračanje socialne pomoči ureja veljavni Zakon o dedovanju, ki določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Nadalje Zakon o dedovanju še določa, da se ta omejitev izvede tako, da postane del pokojnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije (če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije) oziroma lastnina občine (če se je pomoč financirala iz proračuna občine).

Če je torej pokojnik prejemal socialno pomoč, lahko država (če se je pomoč financirala iz proračuna države) oziroma občina (če se je pomoč financirala iz proračuna občine) na zapuščinski obravnavi zahteva vračilo vse socialne pomoči, ki jo je nudila pokojniku. Sodišče po smrti pokojnika še pred zapuščinsko obravnavo odredi popis in cenitev vrednosti celotnega pokojnikovega premoženja, da se ugotovi, kolikšna je celotna vrednost zapuščine. Država oziroma občina pa še pred zapuščinsko obravnavo predloži dokazila, s katerimi dokazuje, kolikšno vrednost socialne pomoči je nudila pokojniku (npr. različne odločbe o dodelitvi socialne pomoči, dokazila o plačilu domova za ostarele, ipd.). Sodišče nato v zapuščinskem postopku s sklepom odloči, da del pokojnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete socialne pomoči, postane lastnina države oziroma občine. Poenostavljeno povedano: sodišče izda sklep, s katerim npr. denarna sredstva ali zemljišče oziroma druga nepremičnina, ki so ocenjeni na takšno vrednost, kot je ocenjena vrednost prejete socialne pomoči, postane lastnina državne oziroma občine. To premoženje pokojnika zato ni predmet dedovanja in posledično ne preide v last dedičev, ampak postane last države oziroma občine. Dediči v tem primeru dedujejo le preostalo premoženje pokojnika.

Obstaja pa možnost, da dediči dedujejo vse premoženje pokojnika, in sicer če se na zapuščinski obravnavi obvežejo povrniti državi oziroma občini vrednost dane socialne pomoči. V tem primeru se morajo dediči na zapuščinski obravnavi jasno izreči, da bodo državi oziroma občini povrnili vrednost vse prejete socialne pomoči. To zavezo dedičev sodišče vpiše v sklep o dedovanju, država oziroma občina pa v zavarovanje te svoje terjatve z izdajo sklepa o dedovanju pridobi zastavno pravico na vseh stvareh, ki sodijo v zapuščino. V tem primeru dediči dedujejo vse premoženje pokojnika, vendar pa morajo državi oziroma občini v določenem roku v denarnem znesku povrniti vse, kar je pokojnik prejel iz naslova socialne pomoči.

Dediči imajo torej možnost izbire, da povrnejo prejeto socialno pomoč in s tem dedujejo celotno zapuščino ali pa, da dopustijo izločitev dela zapuščine v korist tistega, ki je pokojniku dajal socialno pomoč.

Če so dediči tudi sami potrebni socialne pomoči oziroma bi vračanje socialne pomoči ogrozilo njihovo preživljanje, se država oziroma občina lahko odpovesta pravici do vračanja socialne pomoči. Zato je vprašanje vračanja socialne pomoči odvisno od vsakega konkretnega primera in od tega, kako se dediči dogovorijo z občino oziroma državo.

Na koncu poudarjam, da so dediči dolžni vrniti prejeto socialno pomoči le na podlagi prejete dediščine. Če zapustnik ni zapustil nobenega premoženja, potem država oziroma občina ne moreta zahtevati vračanja socialne pomoči. Če dediči niso dedovali ničesar, potem jim ni potrebno vračati ničesar.

Glede na to, da načeloma premoženje pokojnika dedujejo njegovi otroci (ki sodijo v prvi dedni red), so ravno otroci pokojnika načeloma tisti, ki bodo zavezani, da vrnejo socialno pomoč, ki sta jo prejemala njihova starša. Seveda bodo otroci zavezani do vračanja socialne pomoči le v primeru, če sta starša zapustila kakšno premoženja oziroma če so po svojih starših pridobili dediščino. Če starša ob smrti nista zapustila nobenega premoženja, potem otrokom socialne pomoči, ki sta jo prejemala njihova starša, ne bo potrebno vračati. Zaradi navedenega velja razmisliti o tem, da se premoženje, ki ga potomci npr. že uporabljajo oziroma obdelujejo, še pred smrtjo na ustrezen način prenese na potomce. Za takšen prenos premoženja namreč obstajajo različne vrste pogodb, s katerimi si starši lahko izgovorijo določene pravice vse do njihove smrti, lastnino pa prenesejo na svoje potomce in s tem posledično po smrti ne zapustijo premoženja večje vrednosti. Ob sklepanju pogodb pa je potrebno biti pozoren tako na dejstvo, da so pogodbe lahko izpodbojne (upnik lahko npr. izpodbija pravne posle dolžnika, zaradi katerih je upnik neupravičeno prikrajšan) oziroma, da se lahko ob dedovanju zahteva vračanje daril in vračunanje daril v dedni delež.

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4