Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 03.04.2013 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , , , , , , , , , , ,
V kategoriji: Gorazd Marinček
Prispevek ogledan: 638-krat

KOLUMNA: Kje smo in kam gremo?

Piše: Gorazd Marinček

Piše: Gorazd Marinček

Ko zunaj pada aprilski sneg, mi brskanje po zakladih Statističnega urada pomeni dobrodošlo razgibavanje malih sivih celic. Še posebej, ker me zanima, kje je naše Trebnje v tej gospodarski krizi in kam plovemo.

Okoljske organizacije, zbrane v Planu B za Slovenijo, smo zbrale preko 10.000 podpisov za Zeleni razvojni preboj, ki obeta v nekaj prihodnjih letih nad 60.000 delovnih mest brez velikih vlaganj in za katera bi zadoščala evropska sredstva s četrtino lastne udeležbe. Sedem stebrov označuje ta trajnostni izhod iz krize in ti so: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem.

Poglejmo, kje smo v občini Trebnje. Od vrednostne verige lesa nam so nam ostale tri žage in nekaj izdelovalcev sekancev. Spominjam se, da je Treles nekoč opremljal potniške ladje za križarjenja po svetovnih morjih. Energetska prenova stavb se je pričela z Zdravstvenim domom in POŠ Dobrnič. V POŠ Dolenja Nemška vas so občinski modrijani raje izbrali utekočinjeni naftni plin kot najdražje arabsko gorivo sredi trebanjskih host, in šolo tako izvrstno energetsko zasnovali, da uporabniki zdaj zbirajo za klimatsko napravo. Dogovorjena je prenova POŠ Šentlovrenc. Ne bom omenjal avantur z (daljinskim) ogrevanjem na lesno biomaso, o katerem smo pisali pred sedmimi leti in priredili razstavo tovrstnih strojev in naprav v okviru Trebanjskega koša na žagi v Veliki Loki daljnega junija 2006. Preskočil bom zeleni turizem, ki je v naših krajih bolj čvičkaste barve. Posvetil se bom raje prehranski samooskrbi in delovnim mestom.

Državna statistika nam razkriva, da ima manj kot polovica, natančneje 43 odstotkov zaposlenih Trebanjcev, delovno mesto v domači občini. 57 od stotih se nas vozi na delo drugam, od tod razmeroma visoko povprečje plač, in ne zaradi dobro plačanih delovnih mest v Trebnjem. Morda se bo kdo na poveljniškem mostu občinske ladje norcev vsaj malo zamislil, recimo kaj ponuditi, da bo čim več tega drugje zasluženega denarja ostalo doma, v Trebnjem.

Kdo nam je lani obljubljal vizijo razvoja občine Trebnje, ki jo naj bi napisali vrhunski akademiki s trebanjskimi koreninami? Po lastnih izkušnjah sodeč so njihova znanja in inovativnost veliko bolj dobrodošli povsod drugod kot v dolini Temenice!

Primerjava stanja kmetijskih gospodarstev med letoma 2000 in 2010 nam pokaže zelo solidno stanje kmetijske proizvodnje. Gibanja v Evropi in tudi v Sloveniji znajo to sliko kmalu pokvariti. Imamo 949 kmetij v občini, ampak od teh jih manj kot polovica (459) prideluje predvsem za prodajo. Od vseh teh kmetij jih je samo 13 v ekološki kontroli. In ravno ekološka hrana bo imela prednost pri subvencijah v prihodnjih letih do 2020. Slovenska vreča za kmetijske podpore bo za četrtino manjša kot v preteklih sedmih letih. Ekološki pridelki in izdelki imajo ugodnosti pri zelenem javnem naročanju, pri čemer se upoštevajo transportne razdalje, kraj pridelave in čas skladiščenja. No, in v tem grmu tiči zajec. V Trebnjem pridelamo veliko mleka, ki ga vozimo po Evropi, naši otroci v šolah ga dobivajo od drugod. Kako je z mesom, mlečnimi izdelki, pekarskimi izdelki, sadjem in zelenjavo? Koliko te hrane kupijo šole in Dom starejših občanov lokalno? Pohvalim naj KZ Trebnje, ki me vedno očara z naborom krajevnih izdelkov, čeprav menim, da bi lahko naredili še več v tej smeri. Posebej omenimo prizadevanja Društva za razvoj in oživitev Trebnjega, ki izvaja že tretji evropski projekt LEADER za razvoj podeželja, tokratni je namenjen uveljavitvi lastne blagovne znamke za hrano iz dolin Temenice in Mirne.

Zakaj toliko besed o pridelavi hrane? Ker je strateški vir, ker je doma pridelamo z izjemo mleka in govejega mesa premalo, in ker podatki državne statistike kažejo, da je v kmetijstvu v Trebnjem dela za vsaj 800 dodatnih delavcev. Če bi usposobili 490 kmetij, ki pridelujejo predvsem za lastno porabo, pa še nekaj sto več. Morda bo komu od občinskih modrijanov potegnilo, da bi nam koristila strategija razvoja kmetijstva, zlasti ob sedanjem stanju v kovinski in gradbeni industriji. Morda si bo kak kranjčan, recimo kak dipl.ekon., zaželel z delom zaslužiti svojo podžupansko plačo, ki je višja od povprečne neto plače v Trebnjem. Pustimo se presenetiti!

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4