Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 04.10.2013 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , ,
V kategoriji: Maja Gliha
Prispevek ogledan: 749-krat

Veljavnost oporoke

VPRAŠANJE: Rad bi sestavil oporoko, s katero bi svoje premoženje razdelil med svoje potomce. Ker se mi zaradi starosti zelo tresejo roke, bi oporoko po mojem nareku na računalnik zapisala moja žena, jaz pa bi se pod oporoko samo podpisal. Ali je taka oporoka veljavna? Kje naj oporoko hranim? Bojim se namreč, da bi se oporoka tako založila (ali da bi jo kdo odtujil, uničil), da se sodišče v zapuščinskem postopku z njo ne bi seznanilo in se je tako pri dedovanju sploh ne bi upoštevalo.

Piše: Maja Gliha

Piše: Maja Gliha

PRAVNO POJASNILO: Dedovanje na podlagi oporoke ureja Zakon o dedovanju, in sicer v členih od 59. do 84. Oporoka je enostranska izjava volje oporočitelja, s katero oporočitelj določi način razdelitve njegovega premoženja po njegovi smrti. Oporoko lahko sestavi vsak, ki je razsoden in ki je star najmanj 15 let. Če oseba kasneje (torej po sestavitvi oporoke) postane nerazsodna, to ne vpliva na veljavnost oporoke. Takšna oporoka ostane v veljavi, saj je za veljavnost oporoke pomembno le to, da je oseba razsodna v trenutku, ko sestavi oporoko.

Oporoka je veljavna le v primeru, da je sestavljena v eni izmed oblik, ki jih izrecno določa veljavni Zakon o dedovanju in ob pogojih, ki jih prav tako določa Zakon o dedovanju. Če oporoka ni sestavljena v obliki in ob pogojih, ki jih določa zakon, potem ni veljavna. Dedovanje v takem primeru potem ne poteka na podlagi oporoke, ampak se deduje na podlagi zakona, oporoka pa se ne upošteva.

V praksi sta najbolj pogosti naslednji dve obliki oporoke:

  • lastnoročna oporoka,
  • pisna oporoka pred pričami.

Lastnoročna oporoka je oporoka, ki jo oporočitelj sam napiše in podpiše. To omogoča ugotavljanje identitete oporočitelja, saj se v morebitnem sporu na sodišču imenuje sodnega izvedenca – grafologa, ki ugotovi, ali je oporoko res napisal oporočitelj. Ravno zaradi te zahteve mora biti lastnoročna oporoka v celoti napisana ročno s strani oporočitelja. Pisanje oporoke na računalnik ali pisalni stroj ne ustreza tej obliki oporoke, zaradi česar bi bila oporoka, ki bi bila napisana na računalnik in zgolj podpisana s strani oporočitelja, neveljavna.

Priporočljivo je, da oporočitelj na lastnoročni oporoki navede tudi datum sestave oporoke. Datum sicer ni bistvena sestavina oporoke in ne vpliva na veljavnost oporoke, vendar pa omogoča lažje ugotavljanje, katera oporoka je zadnja po vrsti. Oporočitelj se lahko na oporoki podpiše tudi s psevdonimom in torej ni potrebno, da je podpisan s celotnim imenom in priimkom (na oporoki se lahko npr. podpiše kot “vaš oče”).

Pisna oporoka pred pričami je oporoka, ki jo oporočitelj v navzočnosti dveh prič zgolj podpiše, listino pa je lahko sestavil kdorkoli drug. Takšna oporoka je lahko napisana tako na računalnik kot tudi na pisalni stroj. Prav tako lahko tako oporoko napiše lastnoročno neka tretja oseba. Pri taki oporoki oporočitelj pred dvema pričama lastnoročno podpiše oporoko in izjavi, da je to njegova oporoka. Priči se morata na tako oporoko prav tako podpisati, in sicer s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Funkcija prič pri sestavi te oporoke je v tem, da potrdita dejstvo o lastnoročnem podpisu oporočitelja in njegove izjave, da gre za njegovo oporoko. Potrebno pa je upoštevati tudi pogoje, kdo sme biti priča. Priča je lahko oseba, ki je poslovno sposobna in ki zna brati in pisati. Priča ne more biti oseba, ki je v določeni sorodstveni ali osebni povezavi z oporočiteljem, saj bi to utegnilo vplivati na njeno nepristranskost.

V vašem primeru navajate, da se vam preveč tresejo roke, da bi lahko sami napisali oporoko. V taki situaciji lahko svojo oporočno voljo izjavite v pisni oporoki pred pričami, saj lastnoročna oporoka v vašem primeru ne bi bila veljavna (ne bi je namreč napisali lastnoročno).

Tako pri lastnoročni oporoki kot tudi pri oporoki pred pričami obstaja riziko, da oporoka v času zapuščinskega postopka ne bo predložena pred sodišče. Obstaja možnost, da se oporoke ne najde, da je nekje založena, da jo nekdo skriva,… Zato je smiselno, da se oporoko takoj po sestavitvi predloži v hrambo sodišču, notarju ali odvetniku. Hrambo oporok ureja Pravilnik o centralnem registru oporok. Po smrti oporočitelja sodišče pogleda v register oporok, kjer lahko takoj ugotovi, ali je bila oporoka sestavljena. Če je oporoka vpisana v register oporok, sodišče pozove tistega, ki jo hrani (torej sodišče, notarja ali odvetnika), da jo predloži sodišču. S tem ste varovani, da bo vaša oporoka prišla na sodišče in da se bo v zapuščinskem postopku upoštevala vaša volja, ki ste jo navedli v oporoki.

Zgoraj so predstavljene zgolj možnosti, kakšno oporoko lahko sestavite sami doma. Obstaja sicer še več drugih različnih oblik oporok, npr. sodna oporoka, notarska oporoka, ustna oporoka,… Ker so spori glede veljavnosti oporoke v praksi zelo pogosti (saj je načeloma predmet oporoke premoženje večje vrednosti), je smiselno, da pred sestavitvijo oporoke poiščete pomoč pravnika in se prepričate, da oporoko sestavljate v obliki, ki ji zakon priznava ustrezno veljavnost. Spori in sodni postopki, do katerih pride zaradi ugotavljanja veljavnosti oporoke ali izpodbijanja oporoke, so namreč zelo dragi in dolgotrajni.

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi
Flash ad ID: 9

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4