Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 28.12.2013 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , , , ,
V kategoriji: Lokalno
Prispevek ogledan: 430-krat

Slovenci urgentno potrebujejo gospodarja

drutarKo skušamo te dni preživeti poplavo večno enakih in povsem praznih puhlic o Bogu in besedi, ki se je naselila med nami, in o Jezusu in Betlehemu in devici in štalci in samostojnosti in neodvisnosti ljubljene domovine in zgodbi o uspehu, ki to ni, in o željah, ki naj se vsekakor izpolnijo, in vsem drugem, je iz razdalje jasno videti, da Slovenci v resnici ne znajo in ne upajo sami učinkovito živeti in da ne vedo, kako v prihodnost, saj je ne morejo niti misliti, ker so paradoksno preveč svobodni in prav zato preveč zatrti. Že dvajset let zato petdeset posameznikov dela, kar hoče, ropa in legalno krade, dva milijona ljudi pa depresivno opazuje njihovo vedenje, stoka, joka in se pritožuje čez pomanjkanje vrednot, morale in sploh vsega. Sprašujejo se, kaj storiti, čeprav je odgovor ves čas povsem na dlani.

Potrebujejo gospodarja, kot so ga nekoč, v stari Avstro-Ogrski in Jugoslaviji, že imeli, gospodarja, ki jim je pomagal odkrivati, kaj sploh želijo; to so bili dobri in produktivni časi. Danes se brez gospodarja preprosto ne znajo produktivno vesti in ne vedo, kaj naj počnejo s tem, kar so ustvarili in dobili v last; ker ne vedo, in sami so krivi, da ne vedo, saj nevednost ni strukturno nujna, kradejo in uničujejo lastno substanco. Zlasti pa ne upajo uporabljati možganov, zato ti nenehno bežijo iz dežele, kar je logično, bežali pa bodo še naprej.

A spoznanje ni novo. Vsak človek namreč potrebuje gospodarja. Ne obstaja svoboden človek in ne obstaja notranja motivacija, kot jo imenujejo psihologi; obstaja zgolj zunanja. Človek ni gospodar v lastni hiši, kot je pokazal Freud, gospodar je lahko le, če uboga zunanjega gospodarja. Najvišji in najboljši gospodar nad posameznikom je seveda bog, kot je pokazal Descartes; to ni Bog vernikov, saj je bog lahko samo eden. In nad državljani je dober gospodar učinkovita država, ki pa jo neoliberalci ves čas izganjajo, da bi bili trgi svobodni, karkoli že to pomeni.

Slovenci in Slovenke imajo torej jasen in pereč problem: preveč svobode. Človek je namreč za silo svoboden šele, ko ima nad seboj dobrega gospodarja, ki od njega terja disciplino, odrekanje, kreativno delo in razmišljanje; vse drugo je sofistika.

Šele razmišljanje odpira pot v prihodnost; ne obstaja prihodnost brez razmišljanja. Na srečo imamo v glavah možgane, ki pa jih je treba uporabljati, ne le imeti. Danes se preveč svobode kaže tudi tako, da se od ljudi ne pričakuje, da bodo mislili, saj se pričakujejo zgolj mnenja, za katera pa razmišljanje ni potrebno. Sklicevanje na religijo je pri tem povsem zgrešeno in nepotrebno.

Ena ključnih napak zagovornikov Boga je, da sklepajo takole. Objektivne moralne vrednote in dolžnosti obstajajo. Če Bog ne bi obstajal, take vrednote ne bi obstajale. Bog torej obstaja. Neumnost sklepanja je bržčas očitna in je niti ni treba komentirati; če pa kdo misli, da jo je treba komentirati, ima resne težave.

Danes je najbolj aktualno in pomembno razmišljanje o moralnih vrednotah in o etiki, saj se odloča o prihodnosti kapitalizma, ne le ljudi. Ljudje ga torej preprosto potrebujemo. To pa še ne pomeni, da potrebujemo Boga. Lahko namreč razmišljamo, ker imamo možgane. In ni res, da nam jih je dal Bog; ustvarila jih je namreč evolucija.

Možgani nam na primer povedo, da različnost v razmišljanju ne pomeni, da lahko zagovarjamo teorijo gravitacije ali pa namesto nje teorijo, da je Bog namenoma ustvaril svet tako, da ljudje čutimo učinke gravitacijske sile na svojih plečih, kot je pripomnil na nekem predavanju Richard Dawkins. Podobno bi na primer lahko razmišljali, da otroke prinese štorklja in da imamo vso pravico tako misliti, ker je v demokratičnih okoljih različnost mnenj zagotovljena že z ustavo.

Seveda lahko nadaljujemo. Človeško vedenje ni odvisno od volje ljudi, temveč od položaja svetlih pikic na nebu, ki jih imenujemo zvezde. V šole bi lahko vpeljali tudi alternativne predmete, kot so astrologija, alkimija, copranje, prebiranje horoskopov in klicanje duhov, da ne bi učenci in starši trdili, da nismo dovolj demokratični in da ne dovolimo različnosti v razmišljanju.

Tudi absurdnost takega razmišljanja je očitna.

Obstaja veliko stvari v vesolju, ki preprosto zgolj so. In tudi vesolje kratko malo je, ker lahko je; enako velja za vsa druga vzporedna vesolja, kolikor jih je. Do spoznanj o pomembnosti etike pride človek šele z razmišljanjem; etika ni vgrajena v samo strukturo vesolja. In ni treba začeti iz ničle, saj zadošča Aristotelova Nikomahova etika, pa Etika, ki jo je spisal Spinoza, Kritika praktičnega uma, ki jo je napisal Kant. Potem lahko povprašate mimoidoče, če je kdo prebral (vsaj) te tri knjige, in takoj ugotovite, da jih ni prebral tako rekoč nihče. Vsi pa vedo veliko povedati o morali, vrednotah, etiki in Bogu.

Avtor: Dušan Rutar; Več na Za-misli.si

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4