Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 28.01.2014 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , , , , ,
V kategoriji: Cajtng | Lokalno
Prispevek ogledan: 1,968-krat

Šah je do popolnosti poštena igra, naključje nima v njem nobene vloge … ali “Mali, vrati mi kraljicu, samo sam se šalio!”

Šah, kraljevska igra. Nekoč se je igral takorekoč v vsaki hiši, dandanes so le redki, ki si še vzamejo čas za partijo šaha. V Trebnjem se organizirano igra že 30 in več let, zadnja leta pa za razvoj tega športa skrbi predvsem Andrej Brcar, njegovi mladi varovanci pa so med najboljšimi v Sloveniji. Spregovorili smo s predsednikom in trenerjem ŠK Trebnje, kako je bilo na začetku in kako danes, pa tudi, kako je bilo vmes …

Andej Brcar 1

  • Kdaj se je ustanovil ŠK Trebnje, kdo so bili pobudniki?

ŠK Trebnje se je ustanovil leta 1980 na pobudo ljubiteljev šaha, ki so si želeli organiziranega igranja šaha v občini. Do tedaj se je namreč šahiralo predvsem po gostinskih lokalih, največ v nekdanji gostilni Grmada in gostilni Mišič v Štefanu. Glavni pobudniki za ustanovitev kluba so bili Peter Brcar, Jože Hočevar, Vinko Tomažin, Stane Horvat in Miran Kovič, ki je bil tudi prvi predsednik kluba. Med ustanovnimi člani kluba pa so bili tudi Lojze Podboj, Dušan Vencelj, Dušan Pandža, Janez Koželj, Pavel Miklič, Janez Resman, Franc Kravcar, Franc Godnjavec, Ivan Rančigaj ter Darka in Boža Zajc. Zelo pomemben podpornik kluba pa je bil tudi Ciril Pungartnik.

  • Kje se je šahiralo potem, ko ste ustanovili klub?

Prvi klubski prostori so bili v stari šoli na avtobusni postaji. Ko pa so te prostore začeli uporabljati SIS-i (samoupravne interesne skupnosti), so se klubski prostori večkrat selili. Tako se je šahiralo v prostorih knjižnice v Kulturnem domu, prostorih sedanjega CIK-a, več tekmovanj in sestankov smo imeli tudi v prostorih Kmečkega muzeja na Veseli gori in v prostorih sejne sobe na občini, kjer je že mesec dni po ustanovitvi kluba potekala simultanka z velemojstrom Brunom Parmo. Še vedno pa klub nima lastnih prostorov, kar nam pri našem delu predstavlja eno največjih ovir.

  • Kdo vse pa so vlekli niti, da se je šah v naših krajih ohranil do dandanes?

Od ustanovitve pa do danes sta bila Vinko Tomažin in Stane Horvat vseskozi aktivna v klubu, zato bi rekel, da sta poleg predsednikov ravno onadva najbolj zaslužna, da klub deluje že toliko let. Vinko je tudi že vrsto let podpredsednik, Stane pa tajnik kluba.

  • Kdo so bili glavni oz. znani trebanjski šahisti, tu je seveda mišljena prejšnja večja občina Trebnje?

V klub so se včlanili predvsem ljubitelji šaha, ki so želeli v prijetni družbi aktivno preživljati prosti čas, zato med člani v prvih letih po ustanovitvi tudi ni bilo kakšnega vrhunskega igralca. Najboljši klubski igralci v tistem času so bili Jože Hočevar, profesor Ante Žutič, Frane Videčnik, Vinko Tomažin, Peter Brcar in Darka Zajc. Že pred ustanovitvijo trebanjskega kluba pa so najboljši šahisti prihajali iz Mokronoga. Najuspešnejša med njimi je bila večkratna pionirska republiška prvakinja Nada Peterle, sestra evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, tudi odličnega šahista. So pa člani kluba vodili krožke na večini šol v takratni občini, saj je med mladimi vladal velik interes za šah. In že kmalu so se mladi na regijskih in državnih prvenstvih uvrščali na vidna mesta.

Andej Brcar 2

  • Tudi vi ste takrat že igrali šah, sicer kot najstnik, a proti bistveno starejšim od sebe. Se spominjate kakšnega posebnega dogodka iz tistih časov?

Ja, en dogodek mi je ostal še posebej v spominu z začetka ustanovitve kluba. Gre za znanega trebanjskega podjetnika Bobana Pivaševiča, ki je tudi zelo rad odigral kakšno partijo. Ko je tako enkrat prišel v klubske prostore, so mu ostali prisotni igralci rekli, naj najprej odigra partijo z menoj, da bodo videli, kako dober šahist je. Boban najprej ni želel, saj je menil, da bo 11 letni otrok preslab nasprotnik zanj, a je na vztrajno prigovarjanje le popustil. Končno sva začela in vsi prisotni so opazovali najino partijo, saj so vedeli, da Boban ne bo imel lahkega dela. Najprej je izgubil lovca, nato še trdnjavo, ko pa sem mu vzel še damo, se je dvignil s stola in v svoji znani srbohrvaščini ostro rekel: »Mali, vrati mi kraljicu, samo sam se šalio«. Vsi prisotni so planili v smeh, saj so vedeli, da kljub mladosti ni izgubil s slabim nasprotnikom. Še več let kasneje so šahisti Bobana ob srečanju hudomušno pozdravljali s temi njegovimi besedami.

  • Koliko Trebanjcev je šahiralo? Je bil šah nekoč atraktivnejši, ga je igralo več ljudi kot danes?

Ob ustanovitvi je bilo v klub včlanjenih približno 30 šahistov, kasneje pa se je število članov še povečalo. Lahko bi rekel, da je res nekoč šah igralo več ljudi. Bil pa je tudi popularnejši. Vrhunec popularnosti v svetu je doživel v 60 in 70 letih, ko je imel šah tudi politični naboj. To je bilo še posebej izrazito v dvoboju za svetovno prvenstvo leta 1972, ko je Američan Bobby Fischer premagal Borisa Spasskega in prekinil dolgoletno premoč šahistov iz Sovjetske zveze. Nato je bil šah še približno 15 let redno prisoten v medijih, zato je bila tudi njegova popularnost velika. Ko so igrali dvoboje za naslov svetovnega prvaka Anatolij Karpov, Viktor Korčnoj in Gari Kasparov so mediji dnevno poročali o rezultatih, po TV pa so posamezne partije komentirali šahovski strokovnjaki. Medijsko zelo odmevni so bili tudi dvoboji med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki je bila takrat druga najmočnejša reprezentanca na svetu. Po letu 1990 pa je začelo zanimanje za šah upadati.

  • Čemu pripisujete dejstvo, da je tako, verjetno računalniki naredijo svoje??

Za to, da je danes šah manj popularen, obstaja več razlogov. Tempo življenja je danes hitrejši, za igranje šaha pa potrebuješ čas – ena partija v klasičnem tempu traja približno 4 ure, en turnir pa 9 dni. Zato se danes šah veliko igra preko računalnikov na hitrejši tempo, kjer lahko vsak trenutek igraš z nasprotniki po celem svetu. S tem pa postajajo partije bolj brezosebne, saj ne vidiš odzivov nasprotnika, lahko pa si nasprotnik pomaga tudi s šahovskim računalniškim programom, katerega uporablja namesto (osebnega) trenerja. Nasploh so računalniki v šahu naredili veliko revolucijo, saj je postal tudi zelo pomemben pripomoček pri pripravah na nasprotnika.

  • Tudi mediji manj pišejo, govorijo o šahu …

Ja, tudi mediji so nekaj prispevali, da šah ni bil več toliko popularen, saj so le redko v osrednjih oddajah na TV ali v dnevnih časopisih objavili šahovski prispevek. A se je stanje glede tega po svetovnem mladinskem prvenstvu, ki ga je predlani gostila Slovenija precej popravilo. Tudi v svetu se je zanimanje za šah povečalo, odkar je lansko leto po dvoboju z Indijcem Viswanathanom Anandom, dvajseti svetovni prvak postal 22 – letni norveški čudežni deček Magnus Carlsen, ki je za medije zelo zanimiv, saj je zvezdnik tudi na nešahovskih področjih. Je maneken, filmski igralec, revija Cosmopolitan pa ga je uvrstila tudi na peto mesto najbolj seksi fantov na svetu…

simultanka andrej brcar

Andrej Brcar (skrajno levo) kot 11-letni fantič igra simultanko proti šahovskim kolegom, katere poučuje Vinko Tomažin (na sliki na sredini)

  • Kdo vse še dandanes od “starih Trebanjcev” igra šah?

Od ustanovnih članov še vedno igrajo Vinko Tomažin, Stane Horvat, Peter Brcar, Jože Hočevar, Janez Resman in Janez Koželj. Za ostale ne vem, če so še šahovsko aktivni, verjamem pa, da še vedno odigrajo kakšno prijateljsko partijo.

  • Ste predsednik ŠK Trebnje. Kdo so bili prejšnji predsedniki, na koliko let se voli predsednik?

Prvi predsednik je bil Miran Kovič, nato Marjan Klarič, od leta 1997 pa sem predsednik jaz. Predsednik se voli vsake 4 leta na občnem zboru.

  • Ste tudi trener. Vam kdo pomaga pri delu, verjetno je dela za obe funkciji absolutno preveč??

Več članov opravlja tudi trenerske naloge v klubu. Tu bi izpostavil Martina Kodriča, Cvetka Jakšo in Toneta Kotarja, ki imajo veliko zaslug, da so naši mladi šahisti tako uspešni. Pri šahu je treniranje še posebej zahtevno, saj je poleg skupnih treningov za vrhunski rezultat potrebno, da ima šahist tudi osebnega trenerja.

  • Kaj je dejansko vaša naloga – naloga predsednika in naloga trenerja?

Predsednik mora skrbeti za organizacijo tekmovanj, ki jih organiziramo in za sodelovanje kluba in članov kluba na domačih in mednarodnih tekmovanjih. V šahu je namreč veliko tekmovanj, saj se tekmuje tako v ekipni, kot v posamezni konkurenci. Potrebno je skrbeti tudi za finančno poslovanje kluba, kar je v teh časih še posebej težko. Poleg tega predsednik zastopa in predstavlja klub pred državnimi in drugimi organi in skrbi, da je delovanje kluba skladno z določili Statuta. Kot trener pa skupaj z ostalimi trenerji v klubu otroke strokovno pripravljamo za sodelovanje na tekmovanjih.

  • Katera občina (izmed naših, seveda) in katera šola pokaže največ posluha za šah? In katera najmanj?

Trenutno naši člani izvajajo krožke na osnovnih šolah v Trebnjem, na Mirni, v Šentrupertu in v Mokronogu. Še posebej dobro medsebojno sodelujejo krožki, ki se izvajajo v Šentrupertu, na Mirni in v Mokronogu, saj na teh šolah potekajo tudi redni mesečni turnirji. Po daljšem premoru pa so v preteklem šolskem letu začeli z izvajanjem krožka tudi v Trebnjem, zato nameravamo organizirati šahovske turnirje tudi na tej šoli. Prvo tekmovanje bo 28. marca, ko bo trebanjska šola gostila tretji letošnji turnir Dolenjske kadetske lige.

  • Torej je posluh s strani občin?

Nekaj posluha za šah s strani občin sicer je, a bi si ga želeli več.

šahisti 7

Simultanko proti kolegom iz Šahovskega kluba Trebnje tokrat igra šahovski velemojster Bruno Parma (stoji), ki še dandanes rad zaide v naše kraje.

  • Kateri je doslej največji uspeh v zgodovini kluba in kateri so naslednji dva/trije?

Največji uspehi kluba so se pričeli po letu 1998, ko se je Šahovskemu klubu Trebnje priključilo nekaj odličnih igralcev in trenerjev iz ljubljanskega kluba BMP. Ekipno je članska ekipa največji uspeh dosegla v letih 2004 in 2005 v prvi slovenski ligi, ko je osvojila drugo mesto, prav tako je v istem rangu tekmovanja lansko leto bila druga mladinska ekipa in se s tem uvrstila v državno ligo. Največji posamični uspeh v zgodovini kluba je dosegel Jan Opara, ki je v letih od 2005 do 2010 osvojil kar štiri naslove državnega prvaka v konkurencah od 10 do 14 let. Državna prvakinja je lansko leto postala tudi Tjaša Pajek v konkurenci deklic do 8 let. Na mednarodnih tekmovanjih je največji posamični uspeh dosegel Aleš Brcar, ki je bil leta 2008 v Avstriji sedmi na Kadetskem prvenstvu Evropske unije.

  • Kako je (v odstotkih) sestavljena finančna struktura kluba?

Za delovanje kluba pridobimo približno polovico vseh sredstev na podlagi javnih razpisov in od občin. ¼ predstavljajo sredstva sponzorjev in donatorjev, približno ¼ pa sredstva udeležencev oz. staršev. V zadnjem letu so se nam sredstva na podlagi javnih razpisov zelo zmanjšala, zato intenzivno iščemo druge vire financiranja.

  • Menite, da bi se lahko šahu (tako v Sloveniji, kot tudi v svetu) namenilo več pozornosti, glede na to, da je to kraljevska igra? Zakaj se sploh reče, da je šah kraljevska igra?

Šah je dobil ime kraljevska igra zato, ker so ga nekoč v Evropi na dvorih igrali kralji in višje plemstvo in tudi zato, ker je na prvem mestu med vsemi intelektualnimi igrami. Kot sem že omenil, se v zadnjem letu šahu spet namenja več pozornosti, kar si vsekakor zasluži. Eden od razlogov za večjo popularnost je tudi ta, da je ŠZS pred dvema letoma začela izvajati projekt »Šah v vse slovenske šole«. Na podlagi tega projekta se je z novimi šahi in demonstracijskimi deskami opremilo že preko 200 slovenskih šol. V nekaj letih pa naj bi se opremile prav vse osnovne šole. Še nekaj je značilno za šah – morda gre celo za najcenejši šport na svetu, še celo cenejši od teka, katerega imajo za sedaj nekje med najcenejšimi. Kupiš šah in figure, pa ga imaš za 30, 50 ali pa 100 let. Morda je tudi to eden od razlogov, da se ga igra tudi v najrevnejših (oz. manj razvitih) državah, saj lahko tamkajšnji ljudje samo tako nekako pridejo do okna v svet.

  • Koliko otrok igra šah po posameznih šolah (in na katerih šolah) in koliko v ŠK Trebnje?

Na šolah v Trebnjem, Mokronogu, Šentrupertu in na Mirni je v krožek na posamezni šoli vključenih od 15 do 30 otrok. Značilno pri šahovskih krožkih je, da se na začetku prijavi veliko otrok, sčasoma pa nekateri, predvsem manj uspešni, odnehajo. V klub pa je vključenih preko 30 mladih šahistov.

  • Kako so razdeljeni ti otroci, glede na starost ali znanje?

Otroci imajo zelo različno šahovsko (pred)znanje, zato so praviloma otroci razdeljeni glede na kvaliteto igranja. Ko pa sodelujejo na tekmovanjih, pa seveda vsak tekmuje v svoji starostni skupini.

šahisti stara slika andrej brcar

Po odigrani simultanki, kakšen mesec dni po ustanovitvi kluba, z leve Darka Zajc, Slavka Tomažin, Peter Brcar, Bruno Parma, Jože Hočevar, Stane Horvat, Marjan Brcar, Karmen Tomažin (se ne vidi dobro), Alenka Parma in Vinko Tomažin. Čepijo z leve: Andrej Brcar, Darja Tomažin, glasbenik in Bojan Brcar.

  • Kdaj je pravi čas, da začne otrok igrati šah?

Najprimernejši čas za prvi stik s šahovsko igro je pri 5-6 letih. Nekateri otroci se lahko naučijo potez tudi že prej. Znano je, da je drugi svetovni prvak, Kubanec Capablanca, že pri štirih letih dobro šahiral.

  • Katere so prednosti šaha, kaj dâ otroku šah?

Šah je do popolnosti poštena igra, naključje nima v njem nobene vloge. Igralec je odvisen le od sebe, kar je vsekakor dobra vzgojna in socialna izkušnja. Šahovska igra dokazano spodbuja intelektualni razvoj otrok. Nauči jih reševanja problemov in prepoznavanja vzorcev, izboljšuje njihovo koncentracijo, potrpežljivost, vztrajnost, matematično dojemanje ter jih vpelje v svet pozitivnih načel. Šah nas uči tudi odločnosti, motiviranosti, logičnega razmišljanja, načrtovanja in športnega vedenja.

  • Nekoč sem gledal nogometno igro otrok, starih okoli 10 let, zadnjega igralca pa je zelo suvereno (premišljeno, rutinirano) igral neki drobnejši fant. Šele naknadno sem izvedel, da je že nekaj let odličen šahist. Ali obstajajo raziskave v zvezi tem, da bi naj imeli šahisti recimo bolj razvite možgane ali kaj podobnega?

Na temo, kako igranje šaha vpliva na razvoj otrok, je bilo izvedenih že zelo veliko raziskav. Te so pokazale, da igranje šaha pozitivno vpliva na razvoj intelektualnih sposobnosti pri otrocih. Najprej so te raziskave v 60-tih letih izvajali v Sovjetski zvezi, nato pa tudi v drugih državah: v ZDA, na Kitajskem, v Kanadi, Italiji … In prav v vseh so raziskovalci prišli do ugotovitev, da so razredi, kjer so se učenci ukvarjali s šahom, dosegali boljši učni uspeh. Zato so šah v številnih državah tudi uvedli v osnovnošolski sistem kot izbirni predmet npr. v Franciji, Nemčiji, Angliji, na Nizozemskem, Švedskem, od leta 2002 pa tudi v Sloveniji. V Armeniji pa je šah v šolski sistem uveden kot obvezni predmet. Koristnost ukvarjanja s šahom pa se je pokazala tud na drugih področji. Tako so v ZDA s pomočjo šaha pri agresivnih otrocih zmanjšali agresivnost, s tem pa tudi izboljšali disciplino v šoli.

  • Že leta beremo o vrhunskih dosežkih naših šahistov, ne samo na domačen nivoju, tudi na nivoju regije, države in celo celine. Kje se vsi ti mladi šahisti nato izgubijo, da nič več ne slišimo o njih?

Dejstvo je, da se v Sloveniji zelo težko živi le od šaha. Zato se mladi šahisti, ko končajo šolanje, odločijo za poklicno kariero in jim šah ostane le še za razvedrilo in sprostitev. Je pa dejstvo, da je veliko dobrih šahistov, kasneje tudi zelo uspešnih v svojem poklicu, še posebej na matematičnem področju. Za vrhunske dosežke je namreč poleg talenta potrebna tudi popolna predanost šahu, saj je konkurenca v svetovnem merilu izjemna. Šah se namreč igra po celem svetu, v svetovno šahovsko federacijo FIDE je včlanjenih 141 držav, kar dosega le malo športov. Največ dobrih mladih igralcev prihaja iz Rusije in azijskih držav npr. Indija, Kitajska, Vietnam…, kjer je šah zelo popularen in imajo trenerji velik izbor, da ustvarijo selekcijo najboljših šahistov. Zato je v svetovnem merilu zelo težko dosegati dobre rezultate, kar so spoznali tudi štirje člani našega kluba, ki so se do sedaj udeležili svetovnih mladinskih prvenstev.

Tomažin Peterle

Najstarejši naš, domači šahist Vinko Tomažin se je leta 1995 pomeril z znanim politikom Lojzetom Peterletom, ki je ravno tako dober šahist.

  • Kdo je najuspešnejši šahist občine Trebnje (nekdanje večje) vseh časov, kateri so njegovi uspehi?

Najuspešnejši šahist občine Trebnje je Jan Opara, ki je osvojil štiri naslove državnega prvaka in bil enkrat drugi v konkurencah od 10 do 14 let.

  • Ste razmišljali o preimenovanju kluba, recimo v ŠK Mirnska dolina, glede na to, da se šah igra na šolah na Mirni, Šentrupertu in Mokronogu, v Trebnjem pa šele od letos?

So sicer že bile pobude tudi o tem, a zaenkrat ostajamo Šahovski klub Trebnje. Kot rečeno, od lanskega leta tudi na trebanjski osnovni šoli deluje krožek, ki ga vodi član našega kluba.

  • Kakšni so cilji / želje ŠK Trebnje? So ti vsako leto isti ali so apetiti čedalje večji?

Seveda so vsako leto cilji in želje, da bi bili še uspešnejši. V klubu že leta dajemo poudarek na delu z mladimi in rezultate tega dela pričakujemo tudi v prihodnje. Trenutno je zelo nadarjena generacija mladih šahistk in šahistov na Mirni. Poleg aktualne državne prvakinje do 8 let Tjaše Pajek je zelo perspektiven komaj 7 – letni Tim Škrlj. Tudi z Mokronoga, Šentruperta in Trebnjega prihaja kar nekaj perspektivnih šahistov, tako da si lahko upravičeno zastavimo visoke cilje tudi za v prihodnje.

  • Kaj imate vi osebno od tega, da otroke poučujete igrati šah?

Tu gre predvsem za zavest, da delaš nekaj dobrega za otroke in njihov razvoj. Če nekaj delaš s srcem, potem ti za to ni žal časa in truda. Da klub lahko posluje, je veliko dela potrebno opraviti brezplačno. A to delo je poplačano, ko vidiš kako otroci napredujejo in uživajo v igranju šaha.

  • Kaj bi se moralo (in kdo bi to moral narediti) narediti za večjo prepoznavnost tega športa?

Kar nekaj dejanj, s katerimi bi se povečala prepoznavnost šaha, je bilo že izvedenih v preteklih letih. Poleg projekta Šah v vse slovenske šole, je tudi Evropski parlament sprejel Deklaracijo o uvedbi programa šaha v izobraževalne sisteme v Evropski uniji, ki so jo podprli tudi vsi slovenski poslanci. Rezultati teh projektov naj bi se pokazali v nekaj letih.

  • Še kako, recimo s pomočjo medijev?

Ja, seveda, večjo prepoznavnost šaha bi dosegli tudi z odpravo medijske zapostavljenosti, predvsem na televiziji. Ko je leta 2002 na Bledu potekala šahovska olimpiada, je bilo o tem zelo malo zaslediti v medijih, čeprav je bil to eden večjih športnih dogodkov v samostojni Sloveniji, saj je nastopilo preko 1.500 udeležencev iz 131 držav. Kako mediji vplivajo na popularnost, pa je bilo videti ob Svetovnem mladinskem prvenstvu v Mariboru, ko se je zaradi medijsko dobro pokritega prvenstva in odmevnega intervjuja z velemojstrom Garijem Kasparovom zanimanje za šah precej povečalo. V primeru pogostejšega pojavljanja šahovskih novic v medijih bi bila tudi prepoznavnost šaha vsekakor večja. Za prepoznavnost šaha v svetu pa je zelo pomemben tudi imidž in dejanja trenutnega svetovnega prvaka. Za šah je zato zelo koristno, da je to postal Carlsen, ki s svojimi dejanji zelo pritegne medije. Kot na primer pred kratkim, ko je odigral eksibicijsko partijo z Billom Gatesom, najbogatejšim človekom na svetu.

šahisti

Tako se šah igra dandanes, prav nič drugače, kot pred 50-timi leti.

  • Je kdo od mladih šahistov nehal z igranjem, pa ste v njem videli potencial? Ali drugače – ste videli kakega perspektivnega šahista, ki je nato odnehal??

Kar nekaj mladih šahistov je prenehalo z igranjem šaha, čeprav so bili perspektivni. Ponavadi je bil razlog ta, da so trenirali več športov in izbrali drugega. So pa odnehali tudi iz drugih razlogov. Zanimiv je primer perspektivnega mladega Mateja Kalčiča, ki je prenehal z igranjem šaha ter nato postal najuspešnejši slovenski igralec pokra. Po njegovih besedah mu je k temu pripomoglo tudi šahiranje.

  • Če bi moral našteti 10 najboljših domačih (domačih in ne glede na starost) šahistov, kdo bi bili (ob vas) to?

Trenutno je po mojem mnenju najboljših 10 domačih šahistov naslednjih: Aleš Brcar, Jan Opara, Cvetko Jakša, Matej Brcar, Jože Hočevar, Vinko Tomažin, Stane Horvat, Jože Šlajkovec, Jože Brcar in Damijan Vrabec.

  • Ali se šahist, glede na to, da ni potrebna fizična pripravljenost, kdaj šahovsko upokoji ali ga igra, dokler dela glava?

Lahko rečem, da je šah igra za vse starosti, od petega leta do pozne starosti. V svetu poznamo primere, ko so tudi na vrhunski ravni igrali šahisti tudi po 80 letu starosti. Najbolj znana taka primera velemojstrov sta bila Viktor Korčnoj in Miguel Najdorf. Tudi v našem klubu imamo igralca, ki kljub svoji častitljivi starosti odlično šahira. Vinko Tomažin, ki bo letos praznoval 89 let, je namreč eden naših najbolj aktivnih članov. Po njegovih besedah mu tudi šahiranje pomaga, da je še vedno tako bistrih misli. Bi pa vas popravil pri drugem delu vprašanja – napačno je mišljenje, da v šahu ni pomembna fizična pripravljenost. Vsi današnji vrhunski šahisti so v dobri fizični kondiciji, saj je potrebno, da je šahist zbran in skoncentriran tudi po pet ur in več v eni partiji. Znano je tudi, da imajo ljudje, ki so v dobri fizični kondiciji boljšo prekrvavitev možganov in zato lažje zbrano razmišljajo.

  • Pri šahu zna biti najbolj atraktivna igra simultanka. Bi jo bili pripravljeni odigrati?

Ja, seveda, z veseljem. Prvo simultanko sem sicer odigral na povabilo mentorja krožka v Šentrupertu že pred 31 leti, nato pa simultanke, kjer bi jaz igral proti drugim, nisem več igral. Je pa to zelo naporna oblika igranja, saj eden šahist igra proti večjemu številu nasprotnikov in ima hkrati zelo omejen čas za razmišljanje.

  • Hm, kaj pa če jo organiziramo??? No, bomo videli … Lahko se zahvalite / čestitate / pohvalite …

Vsekakor bi se zahvalil našim trenerjem in mentorjem Martinu Kodriču, Tonetu Kotarju, Cvetku Jakši in Alešu Brcarju, ki s treningi v klubu in vodenjem krožkov na šolah skrbijo za šahovski razvoj mladih. Ravno vključitev Toneta Kotarja in Toneta Gorenca pred 10 leti v delo kluba je bilo za razvoj šaha mladih v Mirnski dolini zelo koristno. Velika hvala seveda tudi našemu neutrudnemu, najstarejšemu članu kluba Vinku Tomažinu, ki nam s svojo pozitivno energijo, ljubeznijo do šaha in zavzetostjo pri teh letih, daje dodatno voljo do dela. Zahvaljujem se tudi staršem otrok in ravnateljem na šolah, saj je za uspešno delo tudi njihov posluh za šah zelo pomemben. V klubu smo veseli in ponosni, da nas vsako leto na našem zaključnem turnirju obišče tudi eden najuspešnejših slovenskih šahistov vseh časov, bivši svetovni mladinski prvak, velemojster Bruno Parma, ki se v naši družbi odlično počuti. In nenazadnje, hvala tudi Cajtngu za medijsko spremljanje naših uspehov, kar je tudi pripomoglo k boljši prepoznavnosti šaha in večji zainteresiranosti za kraljevsko igro v naših krajih.

(JK)

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4