Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 02.04.2013 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , ,
V kategoriji: Maja Gliha
Prispevek ogledan: 983-krat

Razdelitev solastnine in prodaja kmetije

VPRAŠANJE: Sem ena izmed 15 solastnikov kmetije. Kmetijo smo podedovali po svojih prednikih in ni obravnavana kot zaščitena kmetija. Vsi solastniki, razen enega, se strinjamo s tem, da se celotna kmetija proda, zaradi česar smo želeli na upravni enoti objaviti ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Kupca, ki bi kupil tako kmetijo, ne moremo najti, saj nihče ne želi kupiti kmetije, katere solastnik bi bil še nekdo drug. Kako lahko kmetijo prodamo? S kmetijo imamo stroške, zato želimo, da bi se lastništvo čim prej uredilo.

Piše: Maja Gliha

Piše: Maja Gliha

PRAVNO POJASNILO: Solastniška razmerja ureja veljavni Stvarnopravni zakonik. V vašem primeru gre za tipično solastniško razmerje, kjer obstaja kar 15 lastnikov kmetije (torej solastnikov vseh nepremičnin, ki sodijo v kmetijo). Vsak od teh solastnikov ima pravico, da kmetijo uprablja oziroma uživa skupaj s drugimi solastniki, in sicer sorazmerno z višino svojega deleža. Če so vaši deleži enaki, potem imate vsi enako pravico do uporabe oziroma uživanja kmetije. Poleg tega vsi solastniki s kmetijo upravljate skupno. To pomeni, da bi tudi odločitev o prodaji kmetije morali sprejeti skupno, torej vseh 15 solastnikov. Če želite kmetijo kot celoto prodati nekomu tretjemu, potem morate v kupoprodajni pogodbi vsi nastopati kot prodajalci oziroma morate vsi vsak svoj solastniški delež prenesti na kupca. Le tako bi kupec lahko postal edini lastnik kmetije. Če se eden od solastnikov s prodajo ne strinja in želi obdržati svoj solastniški delež na kmetiji, ga k prodaji ne morete prisiliti. Razumljivo je, da je prodaja kmetije v takem primeru precej otežena, saj si vsak kupec želi, da kupi stvar »neobremenjeno« in da postane edini lastnik nepremičnin, ki jih kupuje. Četudi eden od solastnikov svojega solastniškega deleža noče prodati, lahko vsi ostali solastniki svoje deleže kljub temu prodate (ob pogoju, da seveda najdete kupca). Opozarjam pa na to, da ima v tem primeru tisti solastnik, ki svojega deleža noče prodati in torej namerava ostati solastnik, kot solastnik predkupno pravico do nakupa vseh vaših solastniških deležev. Tako lahko na koncu on postane edini lastnik celotne kmetije.

Druga možnost, ki vam ostane v navedeni situaciji, pa je postopek razdelitve solastnine. Ker so solastniška razmerja načeloma precej nestabilna in pogosto nevdržna, pravni red ureja postopek, po katerem se vsaka solastnina lahko razdeli. Vsak solastnik ima tako pravico, da ob vsakem času zahteva razdelitev stvari. To pomeni, da lahko vsak solastnik poda predlog, kako naj se kmetija razdeli in potem tudi doseže ustrezen način razdelitve. Če je med solastniki nato dosežen dogovor, se sklene posebna pogodba o razdelitvi solastnine, na podlagi katere se nepremičnine, ki sodijo v kmetijo ustrezno razdelijo med solastnike (vsak dobi npr. svojo nepremičnino) ali pa se posamezne solastnike izplača (način delitve je stvar sporazuma vseh solastnikov). Če se solastniki ne morejo sporazumeti o načinu delitve, pa o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. Tak postopek se začne tako, da eden izmed solastnikov na sodišče vloži predlog za razdelitev solastnine. Sodišče nato v postopku solastnino (v vašem primeru: kmetijo) razdeli skladno s pravili o razdelitvi solastnine. Če je le mogoče, sodišče solastnino razdeli fizično (t.i. fizična delitev), kar pomeni, da vsak izmed solastnikov dobi določen del stvari v naravi (v vašem primeru bi npr. vsak izmed solastnikov dobil določeno nepremičnino, ki bi vrednostno ustrezala njegovemu solastniškemu deležu). Če fizična delitev ni bi bila možna ali bi bila možna le ob znatnem zmanjšanju vrednosti kmetije, bi sodišče odločilo, da se kmetija proda in kupnina razdeli (t.i. civilna delitev). Lahko pa sodišče na predlog solastnika, ki je zainteresiran, da dobi kmetijo v celoti v last, odloči, da postane lastnik celotne kmetije, pri čemer mora izplačati ostale solastnike.

Vsekakor je za vse solastnike najboljše, da dosežejo ali sporazum o razdelitvi solastnine ali pa sporazum o prodaji celotne kmetije. Solastnik, ki svojega deleža ne želi prodati, se mora zavedati, da vsa lastniška upravičenja na kmetiji lahko izvršuje samo do višine svojega solastniškega deleža. Glede na to, da je v vašem primeru solastnikov kar veliko, so njegova solastniška upravičenja precej majhna. Če želi s kmetijo upravljati, velja razmisliti o tem, da vsi ostali solastniki nanj prenesete svoje solastniške deleže in bo tako on tisti, ki bo postal edini lastnik kmetije. V primeru, da boste še vedno imeli pomisleke o prodaji kmetije oziroma o sklenitvi pogodbe o razdelitvi solastnine ne smete pozabiti na to, da dejstvo, da si lastnik določene nepremičnine, ne prinaša samo koristi, ampak tudi obveznosti (npr. dolžnost vzdrževanja stvari, odškodninska odgovornost, plačilo davkov,…).

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi
Flash ad ID: 9

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4