Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 14.08.2012 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , , ,
V kategoriji: Maja Gliha
Prispevek ogledan: 1,706-krat

Razdelitev premoženja po prenehanju zunajzakonske skupnosti

VPRAŠANJE: Z zunajzakonskim partnerjem sva kupila hišo, zanjo sta odštela sredstva v razmerju 2:3, zaradi česar je v zemljiški knjigi eden vpisan kot lastnik do 2/5, drugi pa do 3/5. V času trajanja zunajzakonske skupnosti je tisti partner, ki ima večji solastniški delež, tudi precej več vlagal v hišo. Kako se deli hiša in premoženje v njej, če se zunajzakonska partnerja želita raziti? Kaj se zgodi, če eden izmed partnerjev hiše ne želi prodati, hkrati pa nima denarja za izplačilo drugega?

Piše: Maja Gliha

Piše: Maja Gliha

PRAVNO POJASNILO: Zunajzakonska skupnost ima za oba partnerja povsem enake posledice kot sklenjena zakonska zveza. V primeru, da se želita zunajzakonska partnerja raziti, jima prenehanja nujne zunajzakonske zveze ni treba nikjer registrirati, ampak se preprosto razideta. Zato je tudi njima samima prepuščeno, kako bosta ob razhodu uredila svoja premoženjskopravna razmerja. Postopek je bolj zapleten le, če imata skupne mladoletne otroke.

V zunajzakonski skupnosti obstaja dve vrsti premoženja, in sicer:

  • »posebno premoženja zunajzakonskega partnerja«: to je vse premoženje, ki ga ima partner še pred samo zunajzakonsko skupnostjo in vse premoženje, ki ga dobi v času trajanja zunajzakonske skupnosti, vendar ne z delom – npr. kot darilo, dediščino, zavarovalnino.
  • »skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev«: to je vse premoženje, ki ga zunajzakonska partnerja pridobita z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti; s tem premoženjem razpolagata skupno in sporazumno; domneva se, da ima na tem premoženju vsak delež do ½.

Po razpadu zunajzakonske skupnosti posebno premoženje zunajzakonskega partnerja še naprej ostane v njegovi izključni lasti in ni predmet razdelitve.

Skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev pa se ob razpadu zunajzakonske skupnosti razdeli med oba zunajzakonska partnerja, in sicer po enakih pravilih, kot se deli premoženje zakoncev ob razvezi zakonske zveze. Pri delitvi se najprej upošteva sporazum obeh partnerjev. Partnerja lahko sama sporazumno določita deleže na skupnem premoženju. Če se o tem ne sporazumeta, potem o višini njunih deležev na podlagi vložene tožbe odloči sodišče. Obstaja domneva, da sta deleža partnerjev na skupnem premoženju enaka, vendar pa lahko partner, ki misli, da je z delitvijo na enake dele prikrajšan, zahteva določitev višjega deleža po prispevanju k skupnemu premoženju. Vendar pa sodišče pri določanju deležev na podlagi prispevanja k skupnemu premoženju ne upošteva le dohodka vsakega zakonca, ampak tudi druge okoliščine (npr. pomoč, ki jo partner daje drugemu partnerju, varstvo in vzgojo otrok, skrb za gospodinjstvo, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela v družinski oziroma zunajzakonski skupnosti). To dejansko pomeni, da ima tudi partnerica, ki je sicer opravljala gospodinjska dela in vzgajala otroke, pravico do deleža na premoženju, ki ga je partner pridobi s svojim zaslužkom.

V vprašanju navajate, da sta s partnerjem v času trajanja zunajzakonske skupnosti kupila hišo. Če sta hišo kupila s sredstvi, ki sta jih tekom trajanja zunajzakonske skupnosti pridobila z delom, potem je hiša vajino skupno premoženje. V tem primeru torej deleži na hiši sploh niso določeni oziroma se predvideva, da imata vsak delež do ½ (ne glede na drugačen vpis v zemljiški knjigi). Tisti, ki meni, da je dal bistveno večji prispevek, ima možnost s tožbo to dokazovati pred sodiščem. Vendar, kot že rečeno, višji prihodki enega partnerja ne pomenijo avtomatično tudi njegovega večjega deleža na skupnem premoženju! V primeru, da greste v pravdo, obstaja precejšnja možnost, da bi sodišče vajino skupno premoženje (torej hišo) razdelilo tako, da bi vsak imel na njej delež do ½ (če sta seveda hišo kupila s sredstvi, ki sta jih z delom pridobila v času trajanja zunajzakonske skupnosti).

Povsem enako se obravnavajo tudi vlaganja v hišo v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Vaš višji prispevek pri vlaganjih v hišo se lahko odrazi na večjem deležu na vajinem skupnem premoženju (torej hiši) le v primeru, če so bile vse vajine ostale obremenitve povsem enake (npr. skrb za otroke). Pri tem seveda domnevam, da ste v hišo vlagali sredstva, ki ste jih pridobili z delom (in ne npr. sredstev, ki ste jih pridobili na podlagi daril ali dediščine).

Če sta torej hišo s partnerjem kupila s sredstvi, ki sta jih z delom pridobila v času trajanja vajine zunajzakonske skupnosti in če sta v hišo vlagala sredstva, ki sta jih prav tako pridobila z delom, potem je hiša z vsemi dodatnimi vlaganji vajina skupna lastnina in se predpostavlja, da imata na njej oba enak delež. Razen seveda v primeru, da vam na sodišču uspe dokazati nesorazmerno večji prispevek k skupnemu premoženju. Dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisan drugačen delež, na vajino medsebojno razmerje načeloma nima vpliva. Ima pa to zaradi načela publicitete zemljiške knjige pomembno pravno posledico nasproti vsem tretjim osebam.

Drugačna pa je situacija, če sta hišo kupila še pred zunajzakonsko skupnostjo oziroma sta jo kupila s premoženjem, ki sta ga pridobila še pred zunajzakonsko skupnostjo ali s premoženjem, ki sta ga dobila na podlagi dedovanja ali daril. V tem primeru se hiša šteje za vajino posebno premoženje, zaradi česar bi v celoti lahko ostali v veljavi deleži, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Posebno premoženje se ob prenehanju zunajzakonske skupnosti ne deli, zaradi česar vi ostanete lastnik hiše do 3/5, vaš partner pa do 2/5. Povsem enako je potem tudi z vlaganji v hišo. Če ste v hišo vlagali sredstva, ki jih niste pridobili z delom, potem imate skladno s pravili o kondikciji pravico od partnerja zahtevati povrnitev vloženih sredstev.

V vsakem primeru je najbolj pomembno to, da se ugotovi, ali gre za pri nekem premoženju za vajino skupno premoženje ali pa za posebno premoženje enega od partnerjev. Vsekakor pa je ureditev premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema najhitreje in najceneje rešiti sporazumno oziroma tako, da se oba partnerja z ustrezno pogodbo o razdelitvi skupnega oziroma solastnega premoženja dogovorita o delitvi premoženja.

V primeru, da se partnerja glede obsega, deležev in načina delitve skupnega premoženja ne moreta dogovoriti, lahko eden izmed partnerjev na sodišče vloži predlog za razdelitev skupnega premoženja. V tem postopku bo sodišče najprej ugotovilo obsega skupnega premoženja, nato pa bo tudi ugotovilo, kakšne deleže ima na tem premoženju vsak izmed partnerjev. S tem, ko sodišče ugotovi deleže partnerjev, nastane solastnina obeh partnerjev na celotnem premoženju.

Solastnino pa lahko nato partnerja razdelita sporazumno (se npr. dogovorita, kateremu izmed njiju glede na ugotovljen delež pripadajo določene stvari). Če se ne uspeta dogovoriti, lahko na sodišče naknadno vložita še predlog za sodno delitev solastnine. Sodišče solastno premoženje razdeli, in sicer tako, da najprej skuša premoženje fizično razdeliti (eno stvar dodeli enemu, drugo stvar pa drugemu partnerju). Če to ni možno, sodišče opravi civilno delitev, kar pomeni, da se stvar proda, kupnina pa se razdeli med solastnika. Nenazadnje pa lahko sodišče na predlog enega solastnika tudi odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača drugega solastnika. Tak solastnik mora drugemu solastniku izplačati vrednost njegovega deleža, do celotnega poplačila pa ima ta drugi solastnik na stvari zastavno pravico. Če torej želi eden od solastnikov hišo obdržati, mora drugemu izplačati njegov delež. V nasprotnem primeru se zaradi zakonite zastavne pravice hišo prisilno proda, kupnina pa se razdeli.

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi
Flash ad ID: 9

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4