Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 07.01.2013 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: ,
V kategoriji: Maja Gliha
Prispevek ogledan: 557-krat

Pridobitev premoženja zaradi skupnega življenja

VPRAŠANJE: Moja mama je že nekaj let v zvezi z moškim, ki se je pred dobrim letom tudi preselil k njej v stanovanje. Stanovanje je v celoti v njeni lasti. Partner želi na tem stanovanju tudi prijaviti svoje stalno bivališče. Zanima me, ali bo partner moje mame po 10 letih skupnega življenja imel kakršnokoli pravico do stanovanja, v katerem sedaj živi z mojo mamo? Ali obstaja kakšna pogodba, s katero bi se on lahko odrekel pravici do tega stanovanja?

Piše: Maja Gliha

Piše: Maja Gliha

PRAVNO POJASNILO: Vaše vprašanje je precej kompleksno in bi ga bilo treba obravnavati iz najmanj dveh zornih kotov. Prvi vidik je razdelitev premoženja po prenehanju zunajzakonske skupnosti, na podlagi katerega bi partner vaše mame lahko pridobil določeno premoženje (takrat, ko bi zunajzakonska skupnost prenehala oziroma, ko bi se razšla). Drugi vidik pa je dedovanje premoženja vaše mame, na podlagi katerega bi partner vaše mame prav lahko pridobil določeno premoženje (takrat, ko bi vaša mama umrla). Predvidevam, da tako vaša mama kot tudi njen partner nista v zakonski zvezi s kakšnim drugim partnerjem. Če bi namreč bila še vedno v zakonski zvezi s svojim »bivšim« partnerjem ali partnerko, potem zveze vaše mame in njenega trenutnega partnerja ne moremo opredeliti kot zunajzakonsko skupnost. V takem primeru do spodaj navedenih posledic ne pride.

V vprašanju navajate, da je mama v celoti lastnica stanovanja. Predvidevam, da je vaša mama stanovanje pridobila v last še preden je začela zvezo s trenutnim partnerjem. V takem primeru je stanovanje njeno posebno premoženje. Posebno premoženje je tisto premoženje, ki ga ima partner še pred samo zunajzakonsko skupnostjo (in tudi vse premoženje, ki ga dobi v času trajanja zunajzakonske skupnosti drugače, kot pa z delom). To premoženje ni nikoli predmet delitve. Po razpadu zunajzakonske skupnosti posebno premoženje zunajzakonskega partnerja še naprej ostane v njegovi izključni lasti. Četudi bi torej vaša mama s partnerjem več let živela v zunajzakonski skupnosti, bi stanovanje v celoti ostalo v njeni lasti. Partner na stanovanju, ki je posebno premoženje vaše mame, ne bi pridobil nobene pravice.

Opozarjam pa, da ima zunajzakonska skupnost za oba partnerja povsem enake posledice kot sklenjena zakonska zveza. Skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev (torej vse tisto premoženje, ki sta ga partnerja v času trajanja zunajzakonske skupnosti pridobila z delom) se ob razpadu zunajzakonske skupnosti razdeli med oba zunajzakonska partnerja po enakih pravilih, kot se deli premoženje zakoncev ob razvezi zakonske zveze. Obstaja domneva, da sta deleža partnerjev na skupnem premoženju enaka, vendar pa lahko partner, ki misli, da je z delitvijo na enake dele prikrajšan, zahteva določitev višjega deleža po prispevanju k skupnemu premoženju. Vse premoženje, ki ga vaša mama in njen partner v času trajanja zunajzakonske skupnosti ustvarjata z delom, je njuno skupno premoženje (če npr. s plačo kupita novo sedežno garnituro za stanovanje, je to njuno skupno premoženje). Takšno premoženje je namreč skupna lastnina obeh partnerjev. Skupno premoženje je po razpadu zunajzakonske skupnosti predmet delitve med oba partnerja. Temu se z nobeno pogodbo ni mogoče izogniti, saj skupna lastnina na premoženju, ki ga partnerja pridobita z delom tekom trajanja zunajzakonske skupnosti, nastane avtomatično (na podlagi zakona).

Drugi vidik pa je dedovanje premoženja vaše mame. Če vaša mama in njen partner živita v zunajzakonski skupnosti, potem bi partner vaše mame sodil v krog zakonitih dedičev prvega dednega reda. V prvi dedni red sodijo zapustnikovi otroci in njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner. Ti dedujejo premoženje po enakih delih (vsak dobi enak delež celotnega premoženja). Položaj zakonskega partnerja je povsem izenačen s položajem zunajzakonskega partnerja. To pomeni, da se partnerja, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, štejeta za zakonska partnerja, čeprav nista sklenila zakonske zveze. V primeru, da vaša mama umre in ne napiše oporoke, bi njeno premoženje (torej njeno stanovanje) po enakih delih dedovali vsi njeni otroci in njen zunajzakonski partner. Temu se je mogoče izogniti tako, da vaša mama napiše oporoko in svoje stanovanje zapusti samo svojim otrokom. Vendar opozarjam, da ima zunajzakonski partner položaj nujnega dediča, kar pomeni, da ima v zapuščinskem postopku v vsakem primeru pravico uveljavljati nujni delež. Prav tako se dedovanju zunajzakonskega partnerja lahko izognete s sklenitvijo različnih pogodb (npr. pogodba o dosmrtnem preživljenju, pogodba o preužitku, izročilna pogodba, darilna pogodba,…) in s tem izven zapuščinskega postopka poskrbite za prenos lastninske pravice na stanovanju, ali pa z odpovedjo neuvedenemu dedovanju.

V vsakem primeru se morate zavedati, da je stanovanje v celoti v lasti vaše mame in da vaša mama s svojo lastnino lahko povsem prosto razpolaga, tako za časa življenja (sklepanje različnih pogodb) kot tudi za primer smrti (priprava oporoke). Edina omejitev temu predstavlja institut nujnega dedovanja (tako vi kot tudi zunajzakonski partner vaše mame imate položaj nujnega dediča in vama zato pripada določen delež njenega premoženja). Če boste sklepali kakršenkoli pogodbe, pa morate biti pozorni na to, da bo ustrezno poskrbljeno za vašo mamo (npr. dosmrtna brezplačna pravica bivanja v stanovanju,…), saj je to morala dolžnost vseh tistih, ki so vpleteni v prenos lastninske pravice na stanovanju, kjer lastnik prebiva.

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4