Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 10.09.2013 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , ,
V kategoriji: Maja Gliha
Prispevek ogledan: 724-krat

Preživljanje zakonca po razvezi zakonske zveze

VPRAŠANJE: Z možem sva poročena 40 let. Od tega sva skoraj 10 let živela skupaj, sedaj pa že več kot 30 let živiva vsak na svojem domu. Mož je pred kratkim podal predlog za razvezo zakonske zveze. Zanima me, ali lahko od njega terjam preživnino. Sem namreč brez premoženja, brez pokojnine in brez socialne podpore. Do pred kratkim me je preživljal sin, ki pa je umrl. Ali mi je mož dolžan plačevati preživnino?

Piše: Maja Gliha

Piše: Maja Gliha

PRAVNO POJASNILO: Skladno z Zakonom o zakonski zvezi in družinskim razmerjih sta se zakonca tekom trajanja zakonske zveze dolžna medsebojno preživljati in si nuditi medsebojno pomoč. To pomeni, da ima zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen in ne prejema dohodkov, pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči. Če torej tekom trajanja zakonske zveze eden od zakoncev brez svoje krivde nima sredstev za preživljanje (torej iz svojih dohodkov ali premoženja ne more poravnati stroškov za življenje), ga je dolžan drugi zakonec preživljati, in sicer toliko, kot je to v njegovi moči. Pri določanju zmožnosti preživljanja se upoštevajo predvsem redni dohodki tistega zakonca, ki naj bi plačeval preživnino. Višino preživnine pa se odmeri glede na stroške, ki so nujno potrebni za primerno preživljanje (primernost se ocenjuje po povprečnih potrebah ljudi enakega položaja, izobrazbe,…). Ker je bistven element zakonske zveze dejstvo, da mož in žena živita skupaj v življenjski skupnosti, vse zgoraj navedeno velja le v primeru, da med zakoncema obstoji življenjska skupnost.

Če življenjska skupnost med zakoncema preneha in če torej začneta živeti »ločeno«, formalno pa se ne razvežeta, potem se zakoncu ob prenehanju življenjske skupnosti lahko dodeli preživnina, in sicer enako, kot se mu jo dodeli pri razvezi zakonske zveze. Pri določanju višine preživnine se upoštevajo tudi vzroki, zaradi kateri je prišlo do prenehanja življenjske skupnosti. Zakoncu preživnina ne pripada, čeprav so podani vsi zakonski pogoji za preživnino, če bi bila določitev preživnine nepravična glede na njegovo ravnanje in vedenje do zakonca, ki naj bi dajal preživnino. Presojanje zahtevka za določitev preživnine, če pride do prenehanja življenjske skupnosti med zakoncema, se presoja enako, kot se presoja zahtevek za preživnino, če pride do razveze zakonske zveze. Zasleduje se predvsem stališče, da se socialne in gmotne razmere zakonca po razpadu življenjske skupnosti (ali razvezi zakonske zveze) ne smejo bistveno spremeniti.

Po sodni praksi pa preživljanja med zakoncema, ki živita ločeno (torej ne živita skupaj) in torej nista gospodarsko navezana drug na drugega, ni. Če zakonca ne živita skupaj, potem dolžnost preživljanja ne velja, razen če gre za zgoraj navedeni primer (ko torej zakonec takoj ob razpadu življenjske skupnosti izpolnjuje pogoje za dodelitev preživnine in ima zato enak položaj kot v primeru razveze zakonske zveze).

Ob razvezi zakonske zveze ima zakonec, ki brez svoje krivde nima sredstev za preživljanje pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino. To lahko zahteva ob sami razvezi zakonske zveze in najkasneje 1 leto po razvezi zakonske zveze (vendar le v primeru, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze zakonske zveze in obstajajo tudi v trenutku, ko se zahteva dodelitev preživnine). Pravica do preživnine potem preneha, če zakonec pridobi premoženje ali dohodke, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.

Po sodni praksi velja, da ni preživljanja med zakoncema, ki že pred razvezo zakonske zveze nista živela skupaj in nista bila ekonomsko odvisna drug od drugega. Pri tem pa ni pomembno, zakaj je prišlo do prenehanja življenjske skupnosti.

V vašem primeru je torej že pred več kot 30 leti prišlo do prenehanja življenjske skupnosti med vami in vašim možem, vendar formalno med vama še vedno obstoja zakonska zveza (saj nista razvezana). Če so v trenutku prenehanja življenjske skupnosti obstajali pogoji za preživljanje, bi morali zahtevek za preživljanje vložiti že takrat. V vsem tem času (obdobju 30 let) ste živeli samostojno in ekonomsko neodvisno od moža in torej niste živeli z njim v življenjski skupnosti. Glede na to, da z možem že pred formalno razvezo zakonske zveze nista živela skupaj, bi sodišče vaš zahtevek za preživnino, ki bi ga postavili v postopku razveze zakonske zveze, skoraj zagotovo zavrnilo, saj bi ugotovilo, da ste že pred razvezo živeli ekonomsko nedovisno od svojega moža. Z možem pa se seveda lahko dogovorite, da vam kljub temu plačuje preživnino. V takem primeru lahko med seboj skleneta določen dogovor, s katerim se mož zaveže, da vam bo plačeval preživnino. S takim dogovorom pa morata seveda soglašati oba.

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4