Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 06.03.2014 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , , ,
V kategoriji: Brane Praznik | Cajtng | Kolumnisti | Lokalno
Prispevek ogledan: 1,124-krat

Poštenost je kot nedolžnost! Si ali pač nisi – nedolžen!

Piše: Brane Praznik

Piše: Brane Praznik

Verjetno ga ni človeka, ki v življenju ni naredil kakšne napake oz. zadeve v nasprotju s predpisi. Če nič drugega se zgodi, da na primer marsikdo za volanom prepozno opazi znak za omejitev hitrosti in nato z zamudo pritisne na zavorno stopalko. Se zgodi.

Razlika med napakami (beri med prekrški in kaznivimi dejanji) je v nenamernosti in namernosti, čeravno so lahko posledice povsem enake. Če ne bi imeli zakonodaje in norm obnašanja ter organov pregona, bi posamezniki, ki jim narava ni prisodila »točk« za razsodnost, poštenost in pravičnost še bolj razdirali družbo in povzročali še več gorja.

In seveda, če ne bi bilo medijev.

Takšni in drugačni prestopki bi bili marsikdaj prikriti, ali bi v najboljšem primeru vedeli zanje zgolj organi pregona, torej tisti, ki so prestopnika ujeli, ter tisti, ki so bili pri tem navzoči kot pričevalci. Kazen za prestopek je seveda odvisna od teže storjenega prestopka. Ampak, če se tu »vrine« kakšen medij, ki pravzaprav samo opozarja na stran poti, se zdi, da je kazen še toliko težja. Hvala bogu pa se mediji ne vtikajo samo v prestopke, ki so predmet kaznovanja, temveč tudi v neodkrite ali težko dokazljive, morda samo sumljive zadeve, za katere po domače rečemo, da »smrdijo«.

Tistim, ki berete Cajtng, veste, da v kolumnah »napadam« prav slednje. Bralcev Cajtnga pa je – vsaj na osnovi odzivov, ki jih prejemam, kar precej. Veliko jih je, ki me »potrepljajo«, neobremenjeni in neprizadeti se »režijo«, med vsemi pa so mi najbolj všeč – sicer redki primeri, ko se oglasijo ali me »napadejo« ljudje s slabo vestjo. Ljudje, ki se v kolumni »prepoznajo«. Najpogosteje ujamem odziv pravzaprav preko posrednikov, ki me v lepi maniri sprašujejo »a’ to si pa mislil na tega in tega? Aha, zato ima sedaj toliko povedati čez tvoje pisanje … itd«. V zadevi je komično, da se najpogosteje prepoznajo tisti, na katere z besedami sploh nisem meril. Oglasi pa se njihova slaba vest, sosedje ali znanci v čenčah (flavzariji) še malo pomešajo, dodajo ščepec maščevalnosti, nemalokrat fantazijo (umišljanje), zlasti pa – je priročno – človeško žlehtnobo. In lop po avtorju zapisa. Ne po prestopniku!

Če sem nekoč nekam napisal, da obsojam odvržene klavske kosti v gozdu, to še ne pomeni, da sem pisal o konkretnem »Janezu«. Če se je ta »Janez« sam, ali, če so ga prepoznali drugi, pa bo pač že nekaj na stvari, razen, če ne gre za prej omenjene dodatke, torej za priročno – podtikanja.

Res je tudi to, da je strašno veliko takšnih, ki pljuvajo po državi, oblasti, kritizirajo leve in desne, celo takšne, ki družbeno dobro delajo zastonj, iz dobrovoljnosti in humanitarnih razlogov, ter za to ne dobivajo počenega groša. Kritikastri pa največkrat ne bi poprijeli za dobrovoljno delo, niti pod razno.

Za vsakim vogalom so. Sebe, ko storijo aboto opravičujejo, da jim je bilo, ko so ga denimo ustavili pijanega, podtaknjeno, in so to organi naredili zlonamerno. Mnogi ste verjetno prebrali, kako so med žledom nekateri »kradli« podrte drogove, ker je vse »naše« (beri: državno, in posledično – družbeno). Takšnih, ki ukradejo, kar ni “prišvasano” in je po njihovih merilih – naše, ali takih, ki počnejo druge stvari za osebne koristi, ki so v nasprotju z družbenimi normami, je še vedno na pretek.

Je pa vsekakor namen mojega pisanja običajno dosežen! Kritiziram družbene pojave, ki ne sodijo v normalno življenje. To pač delam (pišem) zato, ker mi je strankarska politika, v kateri delijo življenje in poštenost na leve in desne, in v kateri naj bi uveljavljali svoja videnja na življenje, neprivlačna. Tako mi v prizadevanjih za omenjene cilje preostane edini način družbenega delovanja, da sodelujem v medijih, kjer lahko povem, kar mislim. Če bi pisal o pojavih v stratosferi, ne bi bilo zanimivo, še manj pa obrekljivo.

Poštenost in pravica ni ne leva, ne desna, in nikogaršnja last. Dr. A. Trstenjak (slovenski filozof, antropolog, psiholog in teolog) je nekoč o poštenosti zapisal, da je le-ta kot nedolžnost. Si nedolžen ali pač nisi.

Beremo pa seveda najraje tisto, kar nam godi in kjer vidimo druge – ne sebe.


  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4