Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 04.06.2013 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , , ,
V kategoriji: Maja Gliha
Prispevek ogledan: 1,129-krat

Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neizplačila plač

VPRAŠANJE: Na podlagi pogodbe o zaposlitvi sem za nedoločen čas zaposlena v enem izmed dolenjskih podjetij. Že od novembra 2012 dalje podjetje zamuja z izplačilom plač delavcem. Nekatere plače so izplačane z večtedensko zamudo, nekatere plače pa sploh še niso bile izplačane. Ponuja se mi možnost zaposlitve pri nekem drugem podjetju, ki je bolj stabilno in za katerega velja, da plače izplačuje redno. Trenutni delodajalec mi pogodbe o zaposlitvi noče odpovedati in mi pravi, da naj kar sama podam odpoved pogodbe, saj mi on odpravnine ne bo izplačal. Zavedam, da mi v primeru, da sama dam odpoved, ne pripada niti odpravnina in da niti nisem upravičena do nadomestila za brezposelnost. Zanima me, ali je delodajalca mogoče prisiliti k temu, da mi da odpoved pogodbe in da mi izplača odpravnino. Nenazadnje je on kriv za trenutno stanje. Če bi mi redno izplačeval plače, ne bi niti pomislila na odpoved pogodbe in tudi ne bi iskala druge zaposlitve.

Piše: Maja Gliha

Piše: Maja Gliha

PRAVNO POJASNILO: Delodajalca v to, da vam poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne morete prisiliti. Vendar pa imate glede na opisano stanje možnost, da vi podate tako odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri kateri obdržite vse pravice, ki bi jih sicer imeli, če bi vam delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Gre za posebno vrsto odpovedi, pri kateri vam pripadata tako odpravnina kot tudi prejemanje nadomestila za brezposelnost. Še več: pripadajo vam še druge pravice, delodajalca pa ob taki odpovedi zadenejo tudi nekatere “kazni”.

Delavec skladno s 111. členom veljavnega Zakona o delovnih razmerjih lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače (plača delavcu torej ni bila izplačana). Prav tako delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko ali pogodbeno določenem roku (delodajalec je zamujal z izplačilom plače). Pred izredno odpovedjo mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti (torej na izplačilo plače) in o kršitvi obvestiti tudi inšpektorat za delo. Po preteku 3 delovnih dni po tistem, ko je delavec delodajalcu izročil to pisno opozorilo, lahko delavec pisno izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delavec ima za podajo izredne odpoved pogodbe o zaposlitvi 30 dni časa.

V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ima delavec pravico do odpravnine, ki je enaka, kot bi bila v primeru, če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec. Delavcu torej pripada celotna odpravnina, ki se izračuna glede na delovno dobo pri delodajalcu in povprečno mesečno plačo v zadnjih treh mesecih.

Poleg pravice do odpravnine delavcu pripada tudi odškodnina. Odškodnina delavcu pripada zgolj pri izredni odpovedi. Zato ima delavec, ki izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi, celo boljši položaj, kot delavec, ki mu pogodbo o zaposlitvi odpoved delodajalec iz poslovnih razlogov. Odškodnina se načeloma določi v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Poenostavljeno povedano: odškodnina predstavlja seštevek vseh plač, ki bi jih delavec dobil za čas odpovednega roka.

Poleg odpravnine in odškodnine delavcu pripada tudi odškodnina zaradi neizrabljenega dopusta. Odškodnina se določi glede na število dni neizrabljenega dopusta. V primeru izredne odpovedi se delavec lahko prijavi pri zavodu za zaposlovanje in je tudi upravičen do prejemanja nadomestila za brezposelnost. Pogodba o zaposlitvi pri izredni odpovedi preneha takoj, brez odpovednega roka. To pomeni, da se že naslednji dan po tistem, ko podate izredno odpoved delodajalcu, brez kakršnihkoli obveznosti do tega delodajalca, zaposlite pri novem delodajalcu (ali prijavite pri zavodu za zaposlovanje).

Delodajalec je pri izredni odpovedi postavljen v situacijo, ko obstaja precejšnja verjetnost, da bo plačal globo za prekršek. Neizplačilo oziroma nepravočasno izplačilo plač je namreč prekršek, za katerega je zagrožena globa. Glede na to, da mora biti o kršitvi obvezno obveščen inšpektorat za delo, bo torej inšpektor sam po uradni dolžnosti izvedel določene ukrepe zoper delodajalca (med temi ukrepi pa je tudi plačilo globe).

Če vam delodajalec plače, odpravnine, odškodnine in morebitnih drugih terjatev po izredni odpovedi ne plača prostovoljno, mora na pristojno sodišče vložiti tožbo. Po novem Zakonu o delovnih razmerjih plačilna lista predstavlja verodostojno listino, zaradi česar lahko na podlagi plačilne liste neposredno na sodišče vložite kar predlog za izvršbo in vložite tožbe niti ni potrebna. Še vedno pa je posebna tožba potrebna za izterjavo odpravnine in odškodnine. V vsakem primeru glede zahtevkov, ki jih imate do delodajalca velja razmisliti tudi v primeru, da vam delodajalec svojih dolgov ne plača prostovoljno. Delavci so namreč skladno z Zakonom o delovnih razmerjih kot šibkejša stranka precej zaščiteni in so zato njihove tožbe na izplačilo plač, regresa, odpravnine in odškodnine načeloma rešene v njihovo korist.

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi
Flash ad ID: 9

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4