Rodil se je 20. januarja 1987 v Cattolici v Italiji, umrl je 23. oktobra 2011 v Sepangu v Maleziji. Gre za enega najboljših motoristov na svetu, ki je bil, razen po svoji skuštrani frizuri, znan tudi kot brezkompromisen voznik motorja. Uganili ste, gre za Marca Simoncellija, ki je mnogo prerano končal svojo motociklistično, da ne rečemo življenjsko pot. Dogodek smo tudi tokrat potegnili v lokalni prostor in našega najboljšega motorista Janeza Prosenika povprašali o Marcovi smrti. Tisti, ki občuti adrenalin, katerega nudi motor, namreč celotno stvar vidi drugače, predvsem pa lahko iz prve roke pove več …

• Janez, kaj se je zgodilo s Simoncellijem?

V desnem ovinku je Marcotu zdrsnil motor. Ker je hotel rešiti motor, si je pomagal s komolcem, kar mu je skoraj uspelo, a so takrat pnevmatike (pre)močno prijele in ga potegnile močno na desno stran, kjer sta se - na njegovo nesrečo - ravno takrat mimo pripeljala Valentino Rossi in Colin Edvards. Edvards se mu je zaletel v hrbet, Rossi pa ga je povozil čez glavo.

• Toda zakaj mu je snelo čelado?

Čelado mu je snelo zato, ker je Rossi zapel z diskom v zadnji del čelade in mu pri tem odtrgal varnostni pašček in snel čelado. Do tega je prišlo tudi zaradi tega, ker je imel bujno pričesko in je ravno zaradi tega nosil dve številki večjo čelado, kar drugače ni v navadi, saj bi se čelada morala popolnoma prilegati glavi. Ko sam kupujem čelado, kupim raje eno številko manjšo, ker se sčasoma pena usede.

• Si Simoncellija poznal osebno, ti je bil všeč kot dirkač?

Simoncellija osebno nisem spoznal, sem pa ga videl na dirkališču in v boxih. Je pa Marco že od samega začetka moj idol, saj je pravi borec in na vsaki dirki vozi na vse ali nič.

• Kaj bo prinesla Marcova smrt, bodo povečali varnostne ukrepe in kako je to sploh možno?

Ob taki izgubi se bodo zagotovo pričele debate o varnosti na dirkališčih, toda na motorju je zelo težko poskrbeti za varnost. Če bi denimo vozniki imeli dodatne ščitnike, bi bili neokretni, ne bi se mogli gibati na motorju. Najboljša varnost je dobro dirkališče, z dobrimi izletnimi conami in blazinami na ograjah. Skoraj nemogoče je zagotoviti popolno varnost na motorju.

• Kdaj si izvedel za nesrečo?

Dirko sem spremljal v živo po televiziji, torej sem sam videl, kaj se je zgodilo.

• Ko si videl padec, si slutil, da bo prišlo do najhujšega?

Ja, bil sem skoraj prepričan, da Marcu ni pomoči, čeprav so uradne informacije o smrti prišle šele čez slabo uro.

• Se te je nesreča dotaknila, boš sam zaradi tega vozil počasneje, previdneje?

Na nesreče se žal hitro pozabi, sploh pa, če je ne doživiš sam. Mislim, da ne bo prav nihče zaradi te nesreče upočasnil tempo. Takih nesreč sem videl že kar nekaj, vendar ko si enkrat na motorju in dirkaš, pozabiš na vse poškodbe in padce.

• Pa se ob vsem tem zavedaš nevarnosti, ki preži tudi nate?

Seveda se zavedam nevarnosti, ampak to je del tega športa. V našem žargonu rečemo - had down (glavo dol). To pomeni, da pozabimo na vse bolečine in posledice, ki nam lahko sledijo ob padcu.

• Kateri je tvoj najhujši padec?

Moj najhujši padec sem doživel na dirkališču Grobnik, kjer sem si zlomil medenico, drugače pa so v motošportu padci kar pogosti in so del tega športa.

• Zaključiva s Simoncellijem. Bi lahko Rossi in Edvards preprečila nezgodo?

Mislim, da Rossi in Edvards nista mogla preprečiti nesreče, saj je bil prisoten nesrečen splet več okoliščin, ki pa niso tako pogoste na dirkah. Na moji dirki v Franciji je bilo recimo v celem dirkaškem vikendu okoli 400 padcev, a razen lažjih zlomov ni bilo hujših nesreč. Se pa nesreče dogajajo v vseh športih, a ene so bolj odmevne, spet druge manj.

Naš trebanjski as Janez Prosenik je trenutno peti v skupnem seštevku svetovnega prvenstva in ima realne možnosti, da v Katarju čez 10 dni pride celo med prve tri. Sicer pa je samo letos nanizal že kar nekaj uspehov; v dirkah za svetovni pokal je denimo osvojil 7. mesto na dirki 24h Bol'd'or, 9. mesto na dirki 24h Le Mans in 4. mesto na dirki v Albaceteju. V evropskem Jura cupu je spet postal prvak v kategoriji Stock 1000, v kategoriji Open extrem pa vice prvak.

Srečno še naprej, Janez!

(gs)