Na Megličevi salamiadi je prvo nagrado odnesla Mirnčanka s Stana Marica Zorc. Skupaj z možem, znanim mirnskim mesarjem Tomotom Zorcem, sta namreč pridelala in na ocenjevanje prinesla najboljšo salamo. Na eni izmed naslednjih salamiad, v Šentjanžu, je na ogled (beri: na ocenjevanje) svojo salamo prinesel tudi Tomo in se tudi on uvrstil v veliko finale, ki bo 15. Maja v Trebnjem. Tomo in Marica bosta tako imela v velikem finalu dve »železi«, kljub temu pa za Cajtng povesta, da pričakujeta uvrstitev »le« med prvih 20. »Največji uspeh do sedaj je 7. mesto lani v Radencih, leta 2005 sva bila v Šmarjeti osma«, pove Tomo. To seveda pomeni 7. in 8. mesto v Sloveniji, lokalnih zmag je seveda več. Kar trikrat sta namreč, on ali žena, slavila pri Megliču, dvakrat sta bila druga. So pa seveda še številni odmevni rezultati, tako kot letos recimo Šentjanž, lani Jugorje, itd.

»Pri vsem skupaj gre bolj za zabavo, druženje, to, da damo še salamo na ocenjevanje, pa je pika na i, toliko, da imaš en razlog več, da si tam«, skozi smeh doda Tomo, ki pohvali tudi druge salamarje. »Moram povedati, da je v naših krajih veliko dobrih salamarjev, pri Megliču jih je bilo recimo prvih 20 zelo podobnih in bi lahko bila vsaka od teh zmagovalna. Salama namreč - da zasede dobro mesto - ob kvaliteti nujno potrebuje tudi srečo«, prizna Tomo in doda, da je največ dobrih salamarjev ravno v naših koncih, pa seveda tudi v Sevnici in Šmarjeti. Lani se je denimo pokazalo ravno to. »V finalu v Radencih so namreč prvih 25 mest zasedle »naše« salame, vmes je bila le ena s štajerskega konca«, doda.

Če kdo misli, da so Tomotove salame najboljše zato, ker ima za to skrivnosten recept, se moti. »Recept ne obstaja, ni napisan, vse imam v glavi«, pove Tomo in nam zaupa, da ga je prav vsakomur pripravljen povedati. In tudi vesel je, če recimo drugo leto vidi, da so tudi nekomu drugemu uspele dobre salame. »S salamo je namreč veliko dela. Od oktobra pa vse do sedaj je delo z njimi. Še zdaleč ni vse samo v receptu, salame je treba vsak dan opazovati, kako se obnašajo, kaj jim manjka. Lahko nekdo uporabi popolnoma iste sestavine, kot nekdo drug, pa bosta imela marca povsem drugačne salame«, nas še pouči izkušeni salamar, katerega mesnica na račun udejstvovanja in zmag na salamiadah seveda dobi na prepoznavnosti, a … »Imamo bolj kot ne redne stranke, pridejo pa tudi »ekstra« ljudje, ponavadi v primeru, ko želijo salamo nekomu podariti, recimo namesto kofeta. Po bolnicah je recimo dosti naših salam«, se nasmeje Tomo. Ja, pametno, tako kvalitetnega izdelka ni težko dati iz rok …

Zmagovalka Megličeve salamiade Marica Zorc prizna, da povsem sama salame še ne bi znala narediti, Tomo pa doda, da mu v veliki meri pomaga pri salamah. A Zorčeva le nista - le salamarja. Marica nam namreč (ob salami) postreže z najboljšim kruhom, kar smo ji imeli do sedaj možnost poskusiti, Tomo pa je prinesel vina. Svojega vina. Pod hišo ima namreč trte, je tudi vinogradnik. S cvičkom je že prejel zlato in srebrno priznanje, frankinjo in dolenjsko belo ne daje na ocenjevanje. Tast ga pohvali, da je vsestranski, da je sam izdelal prešo, prekrasna lesena vrata v kleti, komplet celo harmoniko in tako dalje ... A bomo to pustili za kdaj drugič.

(Goran Smuk)