Janko Lovše, Šentrupertčan, ki že dobro desetletje živi na Veliki Ševnici, tudi letos goji bučo velikanko. Spomnimo, lani oktobra je na tekmovanju v Avstriji (v Sloveniji tovrstnih tekmovanj lani še ni bilo, letos pa bo 17.09. v Mozirskem Gaju) zmagal, Jankova zmagovalna buča pa je takrat tehtala 405,5kg. Letošnja Jankova najtežja buča že sedaj tehta krepko preko 420 kg. Na evropskem tekmovanju je naš šampion nato osvojil 16-to mesto, letos pa – glede na vse – lahko pričakuje še višjo uvrstitev.

Za Cajtng.com je Janko opisal, kako je letos prišel do buče velikanke, zelo slikovito pa je vse prikazano v fotogaleriji ... Bravo, Janko!

Moja sezona 2011 se je začela že v oktobru 2010, ko sem ves vrt pognojil s puranjim gnojem, prefrezal ter posejal rž za zeleno gnojenje. Nato sem celo zimo premišljeval, katero genetiko semen* naj posadim, da bo seveda buča največja. Razposlal sem nekaj mailov ameriškim gojiteljem ter prosil, če mi lahko odstopijo kakšen semenček. Nekaj sem jih seveda dobil in na podlagi teh sem se odločil, katera bom posadil.

V aprilu sem rž pokosil ter dodal še nekaj organskih gnojil (moja letošnja sezona temelji na organski vzgoji). 14. aprila sem semena dal kaliti v lončke. Po nekaj dneh so pokukala iz zemlje, v začetku maja pa sem jih presadil na prosto. To je bilo takoj po spomladanski zmrzali, ki je bila letos kar dolga. V mesecu maju skoraj ni moč opaziti rasti same rastline, saj se razvijajo korenine, potem v mesecu juniju, pa rastlina zraste tudi do 30 cm na dan. V mesecu juniju se odpirajo tudi že prvi ženski cvetovi. Letos sem prvega oprašil 13. junija, na sinov rojstni dan in ta buča ima sedaj po 60-tih dneh rasti od oprašitve že 420 kg.

Seveda je bila pot do te teže kar naporna. Mesec julij je bil v našem koncu čisto brez dežja, deževnice mi je kar hitro zmanjkalo (imamo bazen za deževnico cca 8.000 l). Tu sem prosil za pomoč sosedove, Novakove, ki so mi rade volje pomagali in iz potoka s cisterno pripeljali do danes že cca 28.000 l vode. Ob tej priložnosti bi se jim rad tudi zahvalil, saj brez vode ni velike buče. Poleg tega pa sem 2x tedensko tudi foliarno šprical same rastline, preventivno proti boleznimi, kot je npr. pepelova plesen, ki je še najbolj nevarna. Šprical sem predvsem z doma pripravljenimi pripravki, nekaj pa sem jih tudi kupil (gnojilo iz morskih alg in ribje gnojilo). Domači pripravki so temeljili na mleku, sodi bikarboni, preslici, gabezu, koprivah,...

Trenutno imam buče težke 420kg, 310kg, 274kg 270kg ter 200kg, rast v zadnjih 14 dneh pa se je kar malo umirila. Močno upam, da bo v teh toplih dneh in nočeh rast spet malo pospešila.

Če si želi kdo buče ogledati v živo, je to možno brez problema. "Vsi so dobrodošli", pove Janko, zato kar pot pod noge in v Veliko Ševnico.

(gs)

*Sorta buč je vedno Atlantic giant, genetika se pa določa po imenu gojitelja. Jankova lanskoletna buča je tehtala 405,5kg, to je v ameriški meri 894lbs, kar pomeni da se semena imenujejo 894 Lovše 2010. V tem semenu pa je genetika drugih gojiteljev.