Se bo katera trebanjska ulica imenovala po Alojziju Šuštarju?

DROT je pred dnevi na Občino Trebnje vložil uradno pobudo, da pripravi spremembe in dopolnitve Odloka o določitvi in preimenovanju ulic v naselju Trebnje (Uradni list RS, št. 41/1994, 65/2005 in 100/2006) tako, da se bo ena izmed ulic imenovala po Alojziju Šuštarju.

V DROT-u so namreč ugotovili, da v Trebnjem vse ulice niso poimenovane, zato bi se s preimenovanjem oziroma novopoimenovanjem lahko zagotovila ustrezna ulica, ki bi se imenovala Ulica Alojzija Šuštarja. Prav tako so predlagali, da je dolgoročno potrebno imeti v načrtih tudi poimenovanje trga in postavitev spomenika.

Bo trebanjska politika zmožna - v minulih letih tega niso uspeli - poimenovati vse trebanjske ulice? DROT predlaga, da bi eno poimenovali po našem rojaku, Msgr. Alojziju Šuštarju!

Svojo pobudo oz. zahtevo so - podpisnika sta Peter Agnič in David Klarič - utemeljili s sledečo razlago (objavljamo le del teksta):

»Msgr. dr. Alojzij Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 v vasi Grmada nad Trebnjem, očetu Alojziju in materi Mariji, rojeni Kukenberger, kot prvi izmed desetih otrok. V tistem času je njegova rojstna vas spadala pod župnijo Dobrnič. Krščen je bil v isti župniji kakor pred 123 leti svetniški kandidat škof Friderik Baraga. Ko je v Trebnjem končal pet razredov ljudske šole, so ga starši zaradi izredne nadarjenosti in pridnosti poslali v Škofove zavode v Šentvid nad Ljubljano.

Nadškof Šuštar je bil globoko duhoven človek, mož močne vere in zaupanja. Velik je bil v prenašanju trpljenja. Bil je zelo delaven, discipliniran in natančen. Zavedal se je, da je težave mogoče reševati samo s pogovorom. Pri tem je jasen in odločen. Širina in odprtost za vse dobro sta značilnosti njegovega značaja, ki sta mu pomagala navezovati stike in graditi mostove med različnimi ljudmi in skupinami. Večkrat je poudarjal, da je optimistični realist. Bil je preprost in potrpežljiv. Hvaležen je za vsako pozornost. Zase je skromen, do drugih pa velikodušen in darežljiv. Njegova osebnost se odlikuje po spoštovanju in pozornosti do vsakega človeka, po dobrohotnosti in razumevanju ter strpnosti. Posebno čuteč je do bolnikov in invalidov ter starejših ljudi in do vseh kakor koli trpečih.

Nadškofova državotvorna dejanja so izrednega pomena za nastajanje samostojne države Slovenije in za oblikovanje njene identitete. Ob 10. obletnici osamosvojitve je Šuštar prejel najvišje državno odlikovanje za pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. V utemeljitvi podelitve Zlatega častnega znaka svobode RS je zapisano, da je kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in jasnim predstavljanjem resnice o slovenski stvari v svetu nenadomestljivo prispeval k uresničitvi plebiscitne odločitve in k mednarodnemu priznanju naše države.

»Bog nas ima rad, ker nam ga je dal in ga obdaril s tolikimi talenti,« je ob škofovskem posvečenju zapisal pokojni ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Hvaležni in ponosni moramo biti za vse, kar nam je bilo z njim in po njem podarjeno«.

Celotno zahtevo poslano na Občino Trebnje lahko preberete v priponki.

(Goran Smuk)

Komentarji

simon
Komentarjev: 67
26. februar 2011
ob 9:13