Kadar je bilo treba čez Medvedjek, je imela vsaka tuja vojska velike težave, ker smo jih Slovenci vedno zaustavljali, ko so šli čez ta znameniti hrib. Pravijo, da že od nekdaj. Menda že takrat, kot govori stara pripoved v okolici, ko je tam stal ajdovski - Medvedski grad, iz katerega so bedeli nad cestami, ki vodijo čez ta hrib.

V nedeljo, 19.6. 2011, je bila na Medvedjeku slovesnost ob dnevu državnosti in 20. obletnici samostojne Slovenije, ki se jo je udeležila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je bila tudi glavna slavnostna govornica, ter okoliški župani Alojz Kastelic, Dušan Skerbiš, Rupert Gole ter Anton Maver, medvojni poveljnik Dolenjske pokrajine TO in kasnejši načelnik SV general Albin Gutman, poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Branimir Furlan, poveljnik enot TO leta 1991 na Medvedjeku brigadir Alojz Završnik, poveljnik novomeške vojašnice major Marjan Povšič, številni veterani iz različnih dolenjskih združenj in – kljub dežju – številni okoliški prebivalci.

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Trebnje je obeležje, ki spominja na spopad teritorialcev z jugoslovansko vojsko 28. junija 1991 na Medvedjeku, dopolnilo še z bojnim oklepnim vozilom. Vozilo je bilo nekaj let v Vojaškem muzeju, sicer pa je bilo leta 1991 v koloni, ki je bila zaustavljena na Medvedjeku. Poslej bo obeležje še bolj markantno in dobro videno z avtoceste.

V govoru ministrice, kakor tudi v besedah drugih govorcev, je bilo slišati poudarek, da je šlo leta 1991 za nenavadni spopad, ki ga ni mogoče najti v nobenem vojaškem učbeniku ali zgodovinskih knjigah. Spopadli sta se dve vojski: JLA, ki je bila izurjena, usposobljena in so jo vodili poklicni častniki, obenem pa je bila le-ta opremljeni s takrat najmodernejšo tehniko in oborožitvijo - ter na drugi strani pripadniki TO in policisti, ki so se v večini primerov takrat prvič srečali, saj so bili iz različnih koncev in enot. Seveda pa tudi veliko slabše oboroženi kot JLA.

Poleg teritorialcev je bilo navzočih še veliko civilistov, tako v okolici kot v koloni kamionov. Po bitki smo lahko vsi generali, vendar se vedno znova zastavlja vprašanje ali je bilo smiselno napasti kolono, ko so bili navzoči tudi civilisti. Ko je JLA napadla še z letali in so padle prve žrtve, je bil med branilci prisoten tudi strah. Najbrž si nihče, ki je bil takrat na Medvedjeku, teh dogodkov ne bo izbrisal iz spomina.

"Tu je bilo odločanje o usodi ljudi, o izidu vojne preneseno na taktično raven, poveljniki iz dolenjske pokrajine so morali prevzeti odgovornost za svoje odločitve, s strateške ravni iz Ljubljane so imeli samo ukaz, ki je bil na terenu neizvedljiv," je med drugim dejala ministrica Jelušičeva.

Na Medvedjeku so podelili tudi 25 spominskih bojnih znakov Medvedjek. Miro Resnik, predsednik veteranskega združenja Trebnje, ki je tudi dobil znak, je med drugimi besedami izrazil tudi mnenje in občutke vseh borcev leta 1991: »…takratnega dogajanja nikoli ne bo pozabil!. Nihče od nas ni pričakoval, da se bomo čez noč znašli v vojni, seveda je bil med nami prisoten tudi strah…"

Kljub vsemu je bil glavni cilj dosežen. Kolona je bila zaustavljena in zelo verjetno bi se potek dogodkov v središču Slovenije odvijal bistveno drugače, kot se je, če bi le-ta nadaljevala pot. Znano je, da je bil končni »obračun« s kolono JLA nekoliko kasneje v Krakovskem gozdu

Kot je že zapisano, prireditev je bila kljub dežju zelo dobro obiskana. Navzoči so se lahko postavili tudi v vrsto za pravi vojaški golaž ter se zadržali pod šotori v klepetu in v oživljanju spominov na osamosvojitveno vojno. Organizatorjem, veteranom Območnega združenja Trebnje in prizadevnim domačinom, pa je treba izreči vse priznanje za zelo dobro organizacijo in spontanost prireditve.

(bp)