»Če noče gora k Mohamedu, gre Mohamed h gori«, pravi arabski pregovor. Nekaj v tem stilu smo storili v zvezi s pridobitvijo informacij glede Koželjeve hiše v Mokronogu, katero bi naj – predvsem zaradi boljšega pretoka prometa - zrušili. Za kaj gre? Sporna Koželjeva hiša spada pod kulturno dediščino, zato smo Zavodu za varovanju kulturne dediščine (ZVKD) Novo mesto že lani (!!!) zastavili vprašanje – kaj se dogaja s to hišo, predvsem pa kakšno je njihovo uradno mnenje, če so ZA ali PROTI rušenju.

Odgovora nismo prejeli vse do danes, zato smo preskočili njihovo mnenje in o Koželjevi hiši vse izvedeli od župana občine Mokronog – Trebelno Antona Mavra, kar tudi z veseljem in v celoti objavljamo:

Križišče pri gostilni Deu na začetku oziroma koncu trškega jedra Mokronoga, skozi katerega poteka promet proti Trebnjemu in proti Tržišču, Krmelju, Sevnici in naprej proti Celju, je ozko in nepregledno ter zaradi gostega prometa, tudi tovornega, že dolgo povsem neprimerno in nevarno. Tovorna vozila, ki zavijajo iz smeri Trebnjega proti Sevnici in v nasprotni smeri, skozi lahko zapeljejo le tako, da zavzamejo vso cesto in včasih tudi z večkratnim manevriranjem nazaj in naprej. Poleg tega na tem delu ceste ni pločnika, čeprav križišče dvakrat na dan prečka kakih dvajset šolarjev.

V Mokronogu si že dolgo prizadevamo za ureditev tega križišča, saj obvoznice najbrž ne bo še najmanj desetletje ali dve. To je zelo odvisno od poteka trase avtoceste znotraj tretje razvojne osi. V novi občini Mokronog-Trebelno so bila prizadevanja uspešna, saj je bilo v državnem proračunu za naložbo, ocenjeno na 1,2 milijona evrov, v letih 2009 in 2010 zagotovljenih 590.000 evrov. Zataknilo pa se je zaradi Koželjeve hiše, ki jo je za ureditev normalnega križišča treba podreti.

Zbiranje peticije, 212 jih je proti rušenju, 503 pa za rušenje

Ko smo se z lastniki hiše naposled dogovorili za odkup, je 212 Mokronožanov ministrici za kulturo Majdi Širca pred dobrega pol leta poslalo poziv proti rušenju Koželjeve hiše, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine. Peticija je zagotovo vplivala na odločitev ministrstva, ki je zavrnilo vlogo za izdajo soglasja za odstranitev hiše. Ko se je to razvedelo, so se zganili drugi Mokronožani. Peticijo za rušitev je podpisalo dva in pol krat več (503) Mokronožanov kot za njeno ohranitev. Še posebno so bili ogorčeni zaradi mnenja ministrstva za kulturo, češ, da hiša ne ogroža varnosti, saj v križišču še nihče ni bil poškodovan. Direkcija RS za ceste se je odzvala s tožbo na upravno sodišče, oboje pa je po mojem mnenju prepričalo ministrstvo za kulturo, da je spremenilo mnenje in izdalo kulturno-varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev Koželjeve hiše, DRSC pa je nato umaknilo tožbo. Uresničitev projekta se bo zaradi tega zavleklo za leto ali dve. Od rezerviranih 590.000 evrov je v tem letu za križišče v državnem proračunu ostalo le 10.000 evrov in v prihodnjem 150.000, kar je dovolj le za izdelavo PZI.

Križišče pri gostilni Deu predstavlja zelo resne težave okoli živečim ljudem in vsem, ki se vozijo po regionalni cesti proti Sevnici in proti Novemu mestu že vrsto let. Prizadevanja, da bi se ga uredilo tudi že tečejo cela desetletja. Obstoječa prometna ureditev je neustrezna in nevarna. Območje obstoječega križišča je gosto pozidano. Odvijanje prometa (zlasti tovornega) v križišču močno ovira predvsem objekt Stari trg 5. Problematičen je zlasti manever zavijanja vlačilca v smeri Trebnje – Boštanj (in obratno), kjer je za prevoznost vlačilca potrebna celotna površina križišča. To povzroča konflikte zlasti v primeru čakajočega vozila na kraku Boštanj. Vodenje prometa v križišču je zaradi preobilice kažipotov nepregledno. Zaradi omenjenega objekta je močno ovirana tudi preglednost križišča. V območju križišča površin za pešce in kolesarje ni, kar močno poslabšuje prometno varnost teh udeležencev v prometu. Zato je načrtovana prostorska rešitev smiselna kljub nujni odstranitvi Koželjeve hiše. Na križišču bo javna urbana ureditev, kot trg, z urbano opremo. Glede ureditve tega prostora razmišljamo v kontekstu širšega prostora (zgodovinskega jedra Mokronoga), tako, da bo taka ureditev lahko pomenila novo obogatitev prostora in priložnost za ureditve, ki jih drugje (na zasebnih zemljiščih) ni možno urejati.

Odvijanje prometa na obstoječem križišču regionalnih cest, kjer niso urejeni ne vozni pasovi za leve zavijalce, ne površine za pešce in kolesarje, ogroža varnost ljudi in premoženje. Rušenje objekta in ureditev križišča navedene pomanjkljivosti odpravi. Možnosti za ureditev križišča so po mojem mnenju temeljito pretehtane. Rešitev križišča kot trikrako križišče z rušitvijo hiše Stari trg 5 se je izkazala kot najbolj optimalna in edino možna.

Kaj pravijo številke?

Dne 24.1. 2008 je bila opravljeno 16 urno štetje prometa na tangiranem križišču. Na dan štetja so bile prometne obremenitve na priključkih križišča naslednje:

• Trebnje – 1059 vozil/16 ur (2089 vozil/16 ur – presek),
• Zbure – 1067 vozil/16 ur (2134 vozil/16 ur – presek),
• Boštanj – 1032 vozil/16 ur (2093 vozi/16 ur – presek),

Iz podatkov o štetju prometa je razvidno, da nastopi jutranja konična ura med 6:45 in 7:45, popoldanska pa med 15:00 in 16:00.

Iz publikacije Promet 2007 (DRSC, 2008) povzamemo podatke o prometnih obremenitvah iz avtomatskih števcev:

• števno mesto na R1-215, odsek 1162 Trebnje-Mokronog: 270 Bistrica, v km 10.900, PLDP 2007 = 4870 vozil
• števno mesto na R1 -215, odsek 1163 Mokronog - Boštanj: 448 Jelovec, v km 12.270, PLDP 2007 = 2672 vozil
• števno mesto na R2-418, odsek 1199 Mokronog-Zbure: 407 Zbure, v km 9.810, PLDP 2007 = 1247 vozil.

Kot je razvidno iz zgornjih podatkov, se podatki iz avtomatskih števcev močno razlikujejo od podatkov iz štetja prometa, vendar ocenjujemo, da ti podatki zaradi velike oddaljenosti števcev od križišča (najbližji števec je oddaljen 3.3 km od križišča) niso primerni za oceno realnosti podatkov o prometnih obremenitvah v križišču.

Podatki o porastu prometnih obremenitev v letih planske dobe, ločeno po strukturi prometa:

• osebna vozila: 3 % letna rast (faktor rasti za 20-letno plansko dobo je F= 1.80),
• tovorna vozila: 1.8 % letna rast (faktor rasti za 20-letno plansko dobo je F=1.43),
• avtobusi: 1.4 % letna rast (faktor rasti za 20-letno plansko dobo je F=1.32).

Zgornji faktorji so bili upoštevani pri določanju prometnih obremenitev na koncu planske dobe. Tovorna vozila uporabljajo obstoječe križišče regionalne ceste, ker ne obstaja ustrezna alternativna povezava, ki vodi do vseh ciljev, ki so dostopni s tega križišča (Boštanj, Zbure). Rešitev: tretja razvojna os.

Promet v križišču pri Dev-u bo rastel predvidoma v skladu z gornjimi kazalci in neodvisno od tega ali je križišče urejeno ali pa bo še naprej kot je. Križišče je nevarno, čeravno s statističnimi podatki PP Trebnje o prometnih nesrečah v spornem križišču ne razpolagamo. Toda do poškodovanj bližnjih stanovanjskih objektov prihaja zelo pogosto. Pogosto smo domačini priča medsebojnemu oplazenju vozil, predvsem pa stalno izpostavljeni nevarnemu prehoda križišča.

Od sedmih hiš, ki obkrožajo križišče, kar štiri niso naseljene!

Ali res potrebujemo smrtne žrtve, ali ni dovolj da najmanj dvakrat dnevno križišče prečka dvajset šoloobveznih otrok, da se v križišču oziroma njegovi neposredni bližini nahaja niz lokalov, ki jih večkrat dnevno obiščejo domačini iz Mokronoga in bližnjih zaselkov in da obiskovalci v lokale vstopajo dobesedno s ceste, da se v neposredni bližini nahaja Gasilni dom, ki pot preko križišča uporablja tudi kot interventno pot. Vredno se mi zdi omeniti tudi podatek, da od sedmih hiš, ki obkrožajo križišče kar štiri niso naseljene. In nobenih znamenj ni, da bi se brez prepotrebnih peš površin, kar prinaša predvidena ureditev, življenje vrnilo.

Za 212 podpisov izvedeli iz medijev, podpisniki proti rušenju pa so menda celo šolarji ...

O interesu občanov, ki so ga za ohranitev hiše izrazili s podpisi menim, da je povsem legitimen. Na občino nismo dobili pisma o nezadovoljstvu zaradi namere rušenja hiše Stari trg 5. Niti ne vemo kdo so podpisniki. Neuradno smo izvedeli, da je podpisalo bolj malo ljudi iz neposredne bližine križišča, menda pa so med podpisniki celo imena učencev osnovne šole. O pismu z 212-timi podpisi smo izvedeli iz medijev.

Na odločitev ministrstva za kulturo, ki je zavrnilo vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za rušitev Koželjeve hiše pa so se bolj javno in na bolj demokratičen način odzvali številni zagovorniki ureditve križišča. Peticijo s 502 podpisoma, ki so jo naslovili na kulturno ministrico Majdo Širca, prometnega ministra Patrika Vlačiča, domačega župana Antona Mavra in občinske svetnike, so mi vročili osebno s prošnjo, naj jo v njihovem imenu pošljemo naprej. Svoje nasprotovanje so utemeljili v osmih obsežnih točkah. Med drugim so zapisali, da je mokronoška prometna ureditev s križiščem državnih cest v Mokronogu že desetletja sinonim svojevrstnega kaosa, da bi nova ureditev za nas pomenila novo dimenzijo življenja, predvsem za tiste, ki ob tem križišču prebivajo in da so zgroženi nad dejstvom, da ministrstvo svojo odločitev opira predvsem na ugotovitev, da Koželjeva hiša ne ogroža varnosti ljudi in premoženja in da v križišču ni bil še nihče poškodovan.

Občinska uprava je peticijo in podpise občanov posredovala obema ministroma, občinske svetnike pa smo z njo seznanili na prvi naslednji redni seji.

Le še vprašanje časa ... Kot kaže - gre zares!

Po podatkih ki nam jih je posredoval pripravljalec projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, bo projekt v naslednjih dneh poslan soglasodajalcem za izdajo soglasij. Po pridobljenih soglasjih sledi vloga na Upravno enoto Trebnje, za izdajo gradbenega dovoljenja za rušenje. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa sledi po Zakonu o javnih naročilih izbira izvajalca rušenja. Ob tem naj še dodam, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto že izdelal celostni arhitekturni posnetek zgradbe, obveščen pa bo tudi o časovnici rušenja hiše.

 Anton Maver, župan Občine Mokronog - Trebelno