V soboto, 15. maja 2010 okoli 15. ure je naše kraje osupnila novica, da si je nepričakovano življenje vzel še ne 44-letni Marko Kolenc iz Trebnjega. Lokalna narodna in tudi zabavna glasbena scena je ostala brez Henča, brez velikega človeka, brez velikega glasbenika, harmonikarja, pevca, veseljaka, … Človeka, znanega tudi po svoji hudomušnosti, stresanju šal in večnem osvajanju in dvorjenju ženskam.

Bil je hladen večer... pisalo se je leto 2000, ko je moja starša obiskal stari prijatelj. "Živjo, jst sm pa Mare!" mi je v smehu ponudil roko. Beseda je dala besedo in kmalu je na plan privlekel svojo harmoniko. "Izvoli, poskusi, če se bosta lahko prenašali," je rekel. Tako se mi je odprl svet-svet narodnozabavne glasbe.

Spomnim se še, ko sva prvič skupaj zaigrala... Tisto, ki mu je bila tako pri srcu... Žarek sreče. Noro dober občutek, ko sta se oglasili dve frajtonarici in obema je igralo srce.

Potem pa pride današnji dan... S harmoniko v roki, kot me je navdušil on, sem razveseljevala ljudi na zabavi. Ne vem kako prekleto je lahko usoda poskrbela, da so mi med igranjem pesmi Žarek sreče sporočili, da te ni več... da si odšel... Šok, otrplost... Prsti so igrali naprej, lica pa so začele oblivati solze, ki jih nisem mogla zadržati. Pa ne ti!!!

V mojih mislih so se začeli vrteti dogodki- tvoj smeh in sreča ko si prijel za svojo frajtonarco, tvoj večni osvajalski šarm, izredno velik ponos na svoje otroke- na dva mala pobalina, ki si ju večkrat pripeljal v varstvo k meni v vrtec, na starejšo hčero, ki gre po tvojih stopinjah...

Sedela sem zunaj v narodni noši, po meni je padal dež in spiral solze, ki so polzele po mojih licih. Zakaj te ni več? Zakaj se je moralo končati tako zgodaj? Zakaj si odšel?

Kdo me bo sedaj hecal in me spodbujal, naj igram, ker harmonika zdravi vse rane? Kdo se bo z menoj z gostinskim vozičkom vozil na vsakoletnem srečanju starejših? Kdo mi sedaj pošiljal vice po sms-ih? Kdo bo igral na moji poroki in ločitvi, kot si mi dejal? Kdo????

Tebe ni več... Tvoja frajtonarica je za zmeraj utihnila...

Tudi jaz sem jo danes zaprla v kovček in bo tiho čakala, da se rane zacelijo, da zberem moči in lahko nadaljujem pot, na katero si me popeljat ti, Marko. Saj vem, da bi bil hud name, češ naj ne delam iz muhe slona in uživam življenje ter raztegnem meh, kot se spodobi... Vedno si govoril, da je lepo biti muzikant... Danes ne!! Izgubili smo najboljšega-tebe.

Naj obstane glasba, naj utihne vsaka harmonika- tebi v čast!!

Pogrešala te bom...

 Klavdija Smolič, Veliki Gaber

PS: Po naših informacijah bi naj bila žara Marka Kolenca v mrliški vežici na Čatežu danes od 19. ure dalje, jutri ob 16h pa naj bi se na čateškem pokopališču od njega dokončno poslovili! (gsm)