Ko je 4. septembra spet prišlo do pomora rib v Temenici, so ribiči spet zagnali vik in krik, odgovorni pa so verjetno še enkrat več obstali na mestu, češ - saj bo tudi to mimo. In res je, a problem se sam od sebe ne bo rešil, zadeva se bo - kako neodgovorno - slej ko prej spet ponovila. O problemu Temenice oz. poginu rib v njej smo večkrat poročali tudi na naših straneh, ob zadnjem pomoru pa smo zapisali, da bomo nekaj besed o tej temi spregovorili z našim, domačim strokovnjakom, 29-letnim Jankom Zakrajškom, univerzitetnim diplomiranim inženirjem vodarstva, od letošnjih volitev tudi svetnikom v Občinskem svetu Občine Trebnje. Držimo obljubo! Pa poglejmo, kako stroka vidi Temenico oz. problem Temenice ...

• Kako ti gledaš na nedavni pogin rib, ki se je zgodil v Temenici, kaj bi naj bil vzrok za to?

Dejstvo je, da se v sušnih mesecih nivo vode v Temenici zmanjša, pretok je manjši kot sicer, voda se segreje, vsebnost kisika v vodi, ki ga vodni organizmi potrebujejo, pa se prav tako znatno zmanjša. Seveda je možno, da se vsebnost kisika v vodi zmanjša do te mere, da to povzroči pogin rib. Verjetno pa v tem primeru pogina rib v Temenici ni povzročilo samo pomanjkanje kisika. Možno je, da je pogin povzročila neka snov, ki je po deževju pritekla iz kanala, ki vodi v Temenico. Sam zapisnika o poginu rib nisem videl, zato težko komentiram o dejanskih vzrokih. Obstaja seveda možnost, da je padavinska voda ob nalivu sprala snovi iz zaledja, le te pa so se potem preko kanala zlile v Temenico. Rad bi poudaril, da vedno govorimo samo o ribah, tu pa je še mnogo drugih vodnih in obvodnih organizmov, ki prav tako niso preživeli. To so torej samo morebitni razlogi, vzrok pogina rib mora v skladu s svojimi pristojnostmi ugotoviti izvajalec ribiškega upravljanja in ribiška inšpekcija.

• Ribiči menijo, mi pa smo jih povzeli, da bi s pragovi rešili problem. Se strinjate?

Večji del Temenice, razen povirnega dela, teče po nižinskem svetu, kar pomeni, da ima reka izredno nizek padec, reka na nekaterih odsekih meandrira. Vrednost letnega srednjega pretoka na tem delu Temenice znaša 0,78 m3/s, ali drugače povedano, to je neka srednja povprečna vrednost pretoka. V sušnih mesecih pa vrednosti pretokov velikokrat ne presegajo niti 0,2 m3/s, kolikor znaša ekološko sprejemljiv pretok na koncu tega vodnega telesa. Prav zato umestitev pragov v tem nižinskem delu ni najboljša rešitev. Umestitev pragov ali drugih prečnih objektov na reki Temenici bi zaradi turbulence, ki se pojavi ob tem, sicer povzročila bogatenje vode s kisikom v sušnih mesecih. Zagotovo pa to ne bi rešilo problema pogina rib. Treba se je zavedati, da je gradnja pragov samo reševanje posledice oz. gre za blag omilitveni ukrep.

• Kolikšen je to strošek praga, v kolikor bi se pogovarjali o tem?

Kot že rečeno, je tu na tem mestu (mesto pogina rib) reke Temenice vprašljiva ureditev s pragovi, saj ima struga tu nizek padec. Poleg tega samo s tem ukrepom ne bi dosegli glavnega namena – povečati vsebnost kisika do te mere, da ob izpustih iz kanala v sušnih mesecih ne bi prihajalo do pogina vodnih organizmov. Vseeno bi se pragove dalo umestiti na nekaterih delih, kjer so padci vsaj malo večji. Ta poseg bi moral biti čim bolj sonaraven, kar pomeni, da bi bilo potrebno izbrati naravne materiale, kot sta kamen in les. Poleg tega je izbira sonaravnih materialov tudi z ekonomskega vidika ugodnejša kot iz betona oz. armiranega betona. O stroških je težko govoriti, odvisno na kako velikem odseku bi se izvajal poseg. Če kot primer vzamemo ureditev s tremi zaporednimi pragovi in ureditev brežin na teh mestih, bi projekt – izvedbeni elaborat stal nekje 3.000 eur, izvedba na terenu pa še dodatnih 3.000 eur za vsak prag. To so samo grobe ocene.

• Je to strošek države ali občine?

Država praviloma ne rešuje problemov takih dimenzij, kot je to v tem primeru. Naloga države je predvsem zagotavljanje poplavne varnosti in varnosti pred erozijo. Za tovrstne probleme bi morala skrbeti občina sama, seveda pa je investitor lahko tudi vsak posameznik ali društvo, kar pa je malo verjetno.

• Kaj bi bilo potrebno narediti, da se fekalije iz kanalizacij ne bi izlivale v Temenico?

Predvsem je potrebno poskrbeti, da se vse tovrstne snovi stekajo v javno kanalizacijo, kjer je to mogoče in preko le te na komunalno čistilno napravo. Tovrstne zadeve v naši občini ureja Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske odpadne vode na območju Občine Trebnje Ur.l. RS št. 102/2009). Med drugim ta odlok določa obveznosti izvajalca (javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o.), obveznosti in pravice uporabnikov, nadzor itd. Na območju , kjer je javna kanalizacija zgrajena, je priključitev obvezna, razen za tiste uporabnike, ki imajo odvajanje odpadnih voda rešeno v skladu z zakonodajo. Na ožjem območju Trebnjega je priključitev na javno kanalizacijo torej obvezna.

• Je to možno narediti in kako? Čigava naloga je pa to?

Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora izvajalec javno gospodarske službe, torej Komunala Trebnje d.o.o, med drugim tudi voditi kataster kanalizacijskega omrežja in celotne javne gospodarske infrastrukture, namenjene dejavnosti javne službe, ki jo izvaja. Poleg tega je dolžna voditi evidence o utrjenih površinah, za katere zagotavlja odvajanje padavinske vode. Iz teh evidenc bi bilo možno razbrati, iz katerih površin se voda steka v javno kanalizacijo in iz katerih ne. Nadzor nad izvajanjem teh služb izvaja občinska inšpekcija Občine Trebnje. Potrebno bi bilo torej sodelovanje med Občino Trebnje in Komunalo Trebnje, in sicer na način, da se najprej evidentira ta mesta onesnaženja, potem pa določijo ustrezni ukrepi za rešitev teh problemov.

• Kako potemtakem pravzaprav rešiti problem pogina rib v Temenici?

Tovrstne probleme je potrebno vedno reševati na izvoru. Ali drugače povedano, najprej je potrebno preprečiti izpust nevarnih snovi preko kanalov v Temenico. Kot sem že omenil, je gradnja pragov v strugi Temenice le blag omilitveni ukrep. Zelo verjetno je, da bi ob podobni situaciji kot se je zgodila pred dnevi, vseeno prišlo do pogina rib, pa četudi bi na tem mestu imeli zgrajenih 5 ali več pragov.

• Kdo je odgovoren za to?

V primeru pogina rib mora izvajalec ribiškega upravljanja in ribiška inšpekcija v skladu s svojimi pristojnostmi takoj začeti z ugotavljanjem dejanskega stanja, obsega in vzroka pogina rib ter zavarovati morebitne dokaze. Takoj, ko nastopi problem (padavinska voda ob nalivu priteče iz kanala v Temenico) bi bilo potrebno preveriti fizikalno-kemijsko stanje nad in pod mestom izpusta. Potem se vidi razlika oz. katere so tiste snovi, ki so prisotne samo dolvodno, torej pod mestom izpusta. Na ta način se tudi lahko ugotovi, katere so možne snovi, ki povzročajo pogin rib v vodi.

• Kako ti vidiš celovito reševanje Temenice?

Pri posegih v vodni prostor je potreben celovit pristop. Po mojem mnenju bi bilo najprej potrebno izdelati idejno zasnovo ureditve porečja Temenice. V začetni fazi bi bilo potrebno identificirati vse probleme, na podlagi idejne zasnove se potem določijo pogoji za poseg v vodni prostor, nato pa bi se projekt lahko ob upoštevanju teh pogojev izvajal naprej. Sam kot največji problem na porečju reke Temenice vidim pojavljanje onesnaževanja iz vseh možnih virov. Pojavlja se razpršeno onesnaževanje, kamor uvrščamo onesnaževanje s kmetijskih površin. Druga dimenzija pa so točkovne obremenitve, gre za številne nedovoljene izpuste odpadnih, izcednih vod in fekalij, nad katerimi ima človek lahko popoln nadzor. Torej bi se probleme s točkovnimi obremenitvami vsaj do neke mere dalo rešiti.

• Kako urediti strugo, brežine?

Vodotoke je treba pogosto vodnogospodarsko urediti zaradi poplavne varnosti, zaščite infrastrukture itd. Vodarski posegi v vodotoke se izvajajo s ciljem: izravnavanja, širjenja in poglabljanja struge, stabilizacije dna in brežin, umirjanja toka in zadrževanja plavin. Sam sem mnenja, naj se ne posega v samo strugo reke Temenice, če to ni nujno. Zaradi nižinskega tipa reke in počasnega toka reke tudi erozija brežin ni problematična. Eden izmed problemov na Temenici so nizke vode ob sušnih mesecih. Za omilitev teh problemov, ki se pri nizkih vodostajih v vodotokih pojavljajo, je potrebno v času visokih voda zadrževati vodo. Namen zadrževanje je kompenziranje vodnih viškov, zadrževanje visokega vala, usedanje delcev in zadrževanje strupenih ter hranilnih snovi. Za zadrževanje se lahko uporabijo stranski jarki ali izgradnja zadrževalnikov. Tako bi lahko potem v sušnih obdobjih bogatili nizke pretoke v vodotokih ter ohranjali ekološko sprejemljiv pretok v Temenici.

• Koliko je to dela, kdo bi naj to financiral?

Dejstvo je, da v zadnjih letih ni bilo izvedene nobene študije o reki Temenici, s katero bi pridobili jasnejšo sliko o ekološkem stanju reke Temenice. Smiselno bi bilo, da Občina Trebnje naroči izdelavo idejne zasnove ureditve reke Temenice. V prvi vrsti bi se tako identificiralo probleme na celotnem porečju, na podlagi tega pa bi se potem smiselno določili ukrepi za morebitne posege tako v strugi kot tudi v obrežnem pasu.

(gs)