ŠENTRUPERT, 30. julij 2010 – V skladu s sprejetim Lokalnim energetskim konceptom so v občini Šentrupert naredili korak naprej k okolju bolj prijaznemu načinu ogrevanja – občinski svet Občine Šentrupert je včeraj na svoji 32. redni seji potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) dobava toplote iz kotlovnice na lesno biomaso in sprejel Odlok o ugotovitvi javnega interesa za javno-zasebno partnerstvo in o načinu izvajanja gospodarske javne službe za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso. Razpis za zasebnega partnerja bo objavljen že avgusta.

»Vizija, ki smo si jo zadali, da bo Občina Šentrupert oziroma kar Mirnska dolina energetsko neodvisna do leta 2020, se s tem projektom tudi začenja uresničevati. Gre za to, da bomo uporabljali lokalni energent, to so lesni sekanci, in z njim nadomestili kurilno olje, ki je sedaj energent. Pomembno je tudi to, da denar za plačilo tega energenta ostane doma, v primeru kurilnega olja pa gre v naftno bogate države,« je povedal župan Občine Šentrupert Rupert Gole.

Kotlarna na lesno biomaso bo v kleti novega vrtca. Občina tako zagotavlja klet oziroma prostor, kjer bo kotlarna, ki jo bo postavil zasebni partner. Ta bo v obdobju 15-ih let šoli in vrtcu prodajal toploto po dogovorjeni ceni, po 15-ih letih pa vsa oprema pripada Občini Šentrupert.

Predvidena kotlovnica na biomaso bo namenjena ogrevanju obstoječega vrtca, osnovne šole s prizidkom, telovadnice in novega vrtca. Z vzpostavitvijo sistema ogrevanja na lesno biomaso se bodo zmanjšali negativni vplivi na okolje ter omogočili dolgoročni prihranki na energiji oziroma pri strošku ogrevanja za šolske objekte, kar bo tudi prihranek za občinski proračun. Kasneje bi se na kotlovnico lahko priključila tudi bližnja poslovna stavba podjetja Terca.

DIIP predvideva, da bi predvideni šolski porabniki na leto potrebovali 382MWh energije. Za ogrevanje in pripravo sanitarne vode bi letno porabili 143 ton lesnih sekancev oziroma – glede na preteklo porabo – približno 42 tisoč litrov lahkega kurilnega olja. DIIP naložbo ocenjuje na 160 tisoč evrov brez DDV, pri čemer lahko zasebni investitor pričakuje tudi subvencijo države, naložba pa se mu bo povrnila v devetih letih. Javno-zasebno partnerstvo je za Občino Šentrupert najbolj ugodna rešitev, saj je po predvidenih izračunih iz DIIP-a cenejše od lastne investicije ali celo morebitne ohranitve obstoječega stanja.

Župan Gole je še dodal, da je ta kotlarna prvi projekt v nizu tistih, ki jih želijo uresničiti oziroma spodbuditi njihovo uresničitev in je povezan z dobavo energije za javne objekte. Naslednji je sprememba koncepta dobave energije Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, kar s pristojnimi intenzivno pripravljajo in že prihodnje leto naj bi se pokazali prvi konkretni rezultati..

(Petra Krnc)