Naša preljuba Temenica je bila predmet že številnih predvolilnih obljub, a je žal še vedno taka, kot je bila. Zanemarjena. Vključno z okolico. Je izpust fekalij nekaj normalnega?

Poslali ste nam ...

Temenica je kraška ponikalnica in spada pod naravne spomenike na Dolenjskem. Žejo si z njeno vodo tako ali drugače gasijo v številnih občinah.

Temenica je, poleg Ljubljanice in Reke, ena najbolj značilnih ponikalnic slovenskega krasa. Medtem ko Ljubljanica in Reka tečeta po značilni kraški Notranjski, teče Temenica ob robu kraškega sveta Dolenjske. Izvira v Posavskem hribovju, pri naselju Javorje v občini Šmartno pri Litiji. Nato teče mimo kraja Temenica, v občini Ivančna Gorica, nadaljuje tok po Dolenjskem podolju in teče skozi občino Trebnje, kjer ponikne.

Osrednjo os trebanjske pokrajine predstavlja okrog 6 in pol kilometra dolg spodnji del zgornje Temeniške doline oziroma reka Temenica tik preden prvič izgine v kraško notranjost pri Ponikvah. Pri Dolenji Nemški vasi se Temenica obrne iz vzhodne v jugovzhodno smer in pod Ponikvami, kjer se začenja močno prepusten apnenec, postopno izgine v številnih rupah.

In prav tu se začne tudi ta zgodba, ki me kot krajana, ribiča in lovca moti. V Temenici prihaja do poginov rib (primer 2007), ki jih nato predstavniki Ribiške družine Novo mesto pododbora Temenica pobirajo iz struge. Gnezdišč rac mlakarice je vse manj, pa tudi drugih rac, kot so regeljc, kreheljc, črna liska, ponirek in bobnarica…skoraj ni več opaziti. Bogastvo ribjega življa se je po zadnjem pomoru sicer zopet razpotegnilo po celotni strugi, a v bistveno manjšem številu in pestrosti ribjega fonda. Če se tokrat osredotočimo le na del od lesenega mostu v Zidanem mostu mimo nekdanjega bencinskega servisa ob H1 do najboljšega soseda bomo našli številne cevi, ki svoj izpust izločajo v strugo. No seveda so tudi cevi, ki delujejo v obratni smeri in ob pomoči agregatov in črpalk vodo v poletnih mesecih, ko jo za življenje v reki najbolj primanjkuje, še dodatno izčrpavajo. Seveda je za tovrstne aktivnosti potrebno imeti ustrezno dokumentacijo ter odobritve pristojnih služb. V »dobri veri lahko le upamo«, da to vsi tovrstni odjemalci to tudi imajo. No so pa tudi svetle izjeme, če podrobneje pogledamo je z lahka opaziti, da so govedorejci – tisti, ki ob Temenici kosijo travnike, bistveno izboljšali svoje navade in odnos do reke.

V razgovorih s predsednikom pododbora Temenice, ki je del Ribiške družine Novo mesto in poleg reke Temenici skrbi tudi za ribnik Blato le ta pove, da naj bi bili na občini podrobno seznanjeni s stanjem reke Temenice. Prav predsednik pododbora RD naj bi že večkrat opozarjal pristojne na občini, da je potrebno zadeve urediti in sanirati, a do kakršnekoli realizacije ni prišlo. Zadnja štiri leta se tu ni nič premaknilo. Kljub potrebam, da se naredijo številni pragovi, ki bi uravnotežili pretok Temenice in dodali prepotrebni kisik v poletnih mesecih na tem področju ni bilo storjeno nič. Ribičem in lovcem ostaja plačevanje koncesije, sanacija škod, pobiranje poginulih rib in živali ter nemoč, da se zadeve premaknejo. Sprehajalcem ob reki, na najbolj priljubljeni sprehajalni trasi pa vihanje nosu in zgražanje, kako je to mogoče. Mogoče je ker sami to dopuščamo, da naravni biser ki teče skozi občino, kot ga imenujejo na spletu, resnično smrdi, ko prideš blizu.

Dobre ideje in predlogi so bili večkrat posredovani. Naj spomnim na enega, ki ga je ga. Špela Smuk podrobno tudi večkrat predstavila in je pri občanih požel izredno odobravanje. Gre za idejo oz. projekt, da se ob reki Temenici – od Štefana do Ponikev uredi »REKREACIJSKI IN TEMATSKI PARK TEMENICA«.

S tem bi se uredilo obrežje reke Temenice, sprehajalna pot ter pot za rolanje, ki bi v zimskih mesecih služila za tek na smučeh. Ob poti bi se postavile klopi, koši za smeti ter na nekaj mestih igrala za najmlajše. S tem bi povezali Štefan s Ponikvami in možnost vključitve na sprehajalno pot na več mestih. Dostop motornim vozilom ne bi bil dovoljen. Pot bi bila uporabna tudi za učne namene, saj sama Temenica in vegetacija v vseh letnih časih ponuja številne zanimivosti, potrebno jih je le označiti z informacijskimi tablicami. Veliki meandri kot naravni pojav, ki jih Temenica ima so lahko tudi naravna atrakcija in s postavitvijo brvi oz. mostičkov bi bila pot še bolj zanimiva. Kot je to pojasnila ga. Špela Smuk v enem izmed njenih člankov bi s tem uredili sedaj zanemarjeno področje, in naredili tudi verjetno najlepšo traso za sprehode, ki bi bila varna in zanimiva tudi za otroke, mamicam z vozički in starejše. V take projekte ni težko pritegniti dobre projektante in krajinske arhitekte, botanike, … saj je to področje Nature 2000, kar pomeni, da je pomembno skrajno previdno umeščanje seveda naravnih elementov v to čudovito okolje. Projekt je velikega pomena tudi za turizem.

Absurdno je, da ima naša občina na svoji spletni strani v okviru turizma, v zavihku znamenitosti, podzavihek naravna dediščina tudi reko Temenico. No, reke ne prikažejo niti na eni sliki, morda zato, ker komentar priloženih slik res ni potreben.

Gregor Kaplan