Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 16.01.2015 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: ,
V kategoriji: Cajtng | Lokalno
Prispevek ogledan: 1,758-krat

Mateja Ribič: »Vsi moramo delati na dodani vrednosti, pa tudi storitvam, ki so že ustaljene, treba nuditi dodano vrednost!«

»Ob poslušanju mlajših generacij, lahko jim rečem tudi generacija facebooka, se namreč močno zamislim, ko jih slišim govoriti, da imajo več sto prijateljev. Zamislim se, ali sploh vedo, kaj pomeni prijatelj«. S temi besedami, ob katerih bi se morali vsi še kako zamisliti, je v redni letni izdaji časopisa Doma starejših občanov Trebnje med drugim nagovorila bralce direktorica Doma starejših občanov Mateja Ribič, s tem pa jasno povedala, da ima srce, sploh za delo v taki instituciji, kot radi rečemo – na pravem mestu. Ga. Ribič se je z veseljem odzvala našemu povabilu na intervju, poudariti pa moramo, kar nas je še posebej veselilo, da je na naša vprašanja odgovarjala konkretno in ne odgovorov, po politično, zavijala v celofan. Še en dokaz, da prihaja val mladih, pridnih, pametnih in sposobnih ljudi, ki niso obremenjeni s preteklostjo in še manj s predsodki, hkrati pa se zavedajo, da so oni le del verige, ki poči že, če poči njen najšibkejši člen. In v zavedanju tega je prihodnost človeštva. Veliko uspeha še naprej, ga. Ribič!

Mateja Ribič.

Mateja Ribič, direktorica Doma starejših občanov Trebnje

  • Kdo je Mateja Ribič?

Rojena sem v Novem mestu, kjer sem preživljala tudi svoje otroštvo in zgodnja dvajseta leta, zadnjih 15 let, pa je moj dom na Uršnih selih. Sem najmlajša od štirih otrok. Imam tri starejše brate. Po končani srednji ekonomski šoli, sem se odločila za študij prava. V bistvu je ta odločitev padla že v osnovni šoli. Že takrat me je vse v zvezi s pravom zelo privlačilo. Vendar ljudje, ki me poznajo, pravijo, da nisem tipična pravnica. In moram priznati, da sem ponosna na to. To vedno vzamem kot kompliment. Nagnjena sem k iskanju rešitev, kako nekaj narediti, izpeljati in ne k iskanju razlogov, zakaj se nekaj ne sme. Pri tem pa poskušam v čim večji meri upoštevati tudi človeški faktor. In, če se bom na koncu morala odločit med togim pravom in pravičnostjo za ljudi, se bom odločila za slednje.

  • Kaj je po vašem mnenju prepričalo občinske svetnike oziroma odgovorne, da so ravno Vam dodelili mandat?

Mislim, da jih je prepričal program, naravnan na ljudi. In tukaj mislim tako na stanovalce kot tudi na zaposlene. Moje mnenje je, da moramo vsi delati na dodani vrednosti in da je tudi storitve, ki so ustaljene, potrebno opravljati oziroma jih nuditi z dodano vrednostjo. Od tega se namreč lahko razlikujemo od ostalih, smo boljši od ostalih. Je pa pri tem zelo pomembno, da zaupaš ljudem, ki jih imaš okoli sebe in da tudi oni verjamejo v tvoje cilje. Glede na to, da sem zaposlene v domu poznala, sem vedela, da tukaj ne bo težav. Vsi so namreč zelo strokovno usposobljeni za opravljanje svojega dela in jim nikoli ne zmanjka dobrih idej.

  • Kdaj ste nastopili mandat in do kdaj ga imate?

Katere delovne oz. vodstvene izkušnje ste imeli pred tem? Uradno sem svoj mandat nastopila 25. 11. 2013, pred tem pa sem, od 1. 7. 2013, funkcijo direktorice opravljala kot vršilka dolžnosti. Petletni mandat se mi torej izteče 24. 11. 2018.

Svojo poklicno kariero sem, ne boste verjeli, pričela ravno v Trebnjem, in sicer na upravni enoti, kjer sem opravljala pripravništvo. Po uspešno zaključenem pripravništvu pa sem nato dobila priložnost, da se pridružim ekipi izkušenih pravnikov v Službi za pravne zadeve takratnega Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Zadolžena sem bila predvsem za pravno podporo kadrovskim zadevam, kar me je od nekdaj veselilo. Od tam sem se nato za 5 let »službeno preselila« na sosednjo ulico, in sicer Direkcijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer sem delovala na področju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter bila tudi vsebinski vodja projekta aplikacije za izračun nadomestila plače, katero poznajo verjetno vsa računovodstva. Konec leta 2007 sem se nato odločila, da opravim sodniško pripravništvo na Okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer sem tudi nabrala neprecenljive izkušnje iz sodne prakse. V začetku leta 2009 pa sem zopet prišla v Trebnje in to ravno v DSO. Dve leti in pol sem bila vodja splošno kadrovske službe, kjer sem se naučila vse o delovanju in poslovanju doma, kar mi je bilo pri nastopu mandata, v veliko pomoč. Pred ponovno vrnitvijo v DSO, kot direktorica, pa sem si še eno leto in pol izkušnje nabirala na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, in sicer kot področna podsekretarka v oddelku za pravne in kadrovske zadeve, imela pa sem tudi pooblastilo za nadomeščanje direktorja v njegovi odsotnosti.

stanovalka ga. Špehar.

Na praznovanju rojstnega dne ga. Sonje Špehar, ene od dveh oskrbovancev, ki sta v DSO od prvega dne.

  • Imate v letošnjem letu kakšne posebne načrte z DSO?

Ja. Glavna naloga, s katero bomo v letošnjem letu dodali vrednost našim storitvam, je oživitev dnevnega centra, v okviru katerega se bo izvajalo dnevno varstvo za starejše ter izvajanje storitev pomoči na domu tudi v popoldanskem času ter ob nedeljah in praznikih. Dandanes ima namreč vse več svojcev poleg službenih obveznosti, neprilagojenega delovnega časa in ostalih nujnih opravkov, ob sebi še starše, stare starše ali druge starejše ljudi, ki so odvisni od njihove pomoči. Z dnevnim varstvom in razširjenim obsegom opravljana storitev pomoči na domu bomo poskrbeli za bolj kakovostno preživljanje časa tako starejšim osebam kot tudi njihovim svojcem. Svojci bi namreč vedeli, da je medtem, ko so oni npr. v službi ali imajo druge obveznosti, za njihove starše, stare starše dobro poskrbljeno, uporabniki dnevnega varstva, pa bi se med tem časom pri nas aktivno vključevali v vse domske dejavnosti (gospodinjski krožek, slaščičarski krožek, udeležba na kulturnih prireditvah, potopisih, telovadba…). Bistvo obeh storitev je, da bi lahko starejši čim dlje živeli doma, na svojem domu, ob enem pa bi se tudi spoznali z našim domom in bi jim bil morebitni kasnejši prehod v institucionalno varstvo lažji. Bi pa tukaj še poudarila, da izvajanje pomoči na domu v popoldanskem času, v nedeljo in med prazniki ni odvisno samo od nas, ampak v prvi vrsti od občin, za katere to storitev opravljamo (Trebnje, Mirna, Šentrupert, Mokronog – Trebelno). Le te nam morajo namreč najprej potrditi nedeljsko in praznično ceno ter seveda odobriti novo zaposlitev, ki je za opravljanje takšnega razširjenega programa, nujna.

Poleg teh dveh projektov, pa smo se s koncem lanskega leta vključili tudi v projekt Priprave na spremembo koncepta dela, katerega bistvo je »Želim živeti doma in ne v ustanovi«. Ampak to je dolgotrajen projekt in morda o tem kaj več, kdaj drugič.

  • Kdaj se je odprl DSO Trebnje?

Kdo so bili direktorji od prvega dneva do danes? DSO Trebnje je za stanovalce odprl svoja vrata na prvi šolski dan, torej 1. septembra, v letu 1999. Jaz sem sedaj tretja direktorica. Vse od ustanovitve pa do konca junija 2008, ga je vodila ga. Majda Ivanov. Ona je res vse postavila na svoje mesto in pečat, ki ga je pustila v domu, bo večen. Neverjetno, kakšen nasmeh pričara na obrazih stanovalcev, ko se pojavi v domu, pa naj bo to kot svojka, članica sveta zavoda ali pa kot voditeljica skupine za samopomoč. Z julijem 2008 se je nato upokojila, njeno delo pa je prevzela ga. Branka Kržič, kateri mandat se je iztekel 30. 6. 2013.

  • Obstajajo stanovalci, ki so v DSO od prvega dneva, koliko jih je?

Ja. Dva stanovalca sta takšna, ki sta se uradno vselila s 1. 9. 1999 in sta še vedno pri nas. Oziroma stanovalka in stanovalec, ga. Sonja Špehar in domačin g. Ivan Smuk. Oba sta dovolila, da ju omenim in sta se strinjala tudi z objavo fotografij, ki jih prilagam. Fotografija s prvo stanovalko (v prvi vrsti, druga iz leve) je nastala na njenem domu, kamor smo bili zaposleni in stanovalci povabljeni na praznovanje njenega rojstnega dne, fotografija s prvim stanovalcem, na kateri sva skupaj s Hermino Smole, namestnico direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe, pa je nastala na lanskem silvestrovanju za stanovalce.

stanovalec g. Smuk.

G. Ivan Smuk, eden izmed dveh, ki sta v DSO od prvega dne.

  • Koliko oskrbovancev ima ta hip DSO? Obstaja tudi podatek, kolikšna je povprečna starost oskrbovancev?

Trenutno imamo zasedene vse kapacitete, torej 181 postelj v Trebnjem ter 36 v enoti v Šmarjeti. Povprečna starost naših stanovalcev pa je trenutno 83 let. Za takšno povprečje skrbi ženska populacija, ki dosega povprečno starost 84 let, medtem ko je moška povprečna starost 79 let.

  • Koliko je star/a sedaj najstarejši oskrbovanec/ka, koliko je bil star do sedaj najdlje živeči oskrbovanec/ka?

Najstarejša je, po pričakovanjih, stanovalka. Trenutno je v 107. letu starosti. Samo za primerjavo pa naj povem, da je bil najstarejši stanovalec star 99 let.

  • Obstaja seznam, koliko oskrbovancev je bilo do sedaj v DSO?

Ja. Od 1. 9. 1999 pa do 31. 12. 2014 je bilo v DSO Trebnje sprejetih 1.139 stanovalcev.

  • Koliko je zaposlenih v DSO Trebnje?

Na dan 31. 12. 2014 nas je bilo skupaj 118 zaposlenih. V to številko so vštete tudi vse, ki so na porodniški ali kakšni drugi daljši odsotnosti, in tudi tisti, ki te osebe nadomeščajo ter 4 pripravniki za bolničarja negovalca. Poleg tega, pa smo imeli v letu 2014 preko programa javnih del vključenih 6 brezposelnih oseb, občasno delo pa smo, v skladu z veljavno zakonodajo, nudili tudi trem upokojenkam.

  • Koliko so čakalne dobe za sprejem?

Na to vprašanje ja pa kar težko odgovoriti. Odvisno od želje uporabnika, torej ali želi enoposteljno, dvoposteljno ali več posteljno sobo in tudi od tega ali gre za uporabnico ali uporabnika in ali oseba čaka sprejem na varovani oddelek. Včasih čakalne dobe enostavno ni, včasih pa je potrebno na sprejem čakati tudi do enega ali dveh mesecev in to kljub temu, da imamo kakšno posteljo prosto. Vse je namreč odvisno od želja uporabnikov.

  • Koliko je cena najcenejše/najdražje oskrbe, kakšne osebe plačajo toliko?

Glede na obseg storitev, ki se nudijo stanovalcem, ločimo pet vrst oskrbe. Najcenejša ali oskrba I, stane na dan, v standardni dvoposteljni sobi, 17,51 EUR, kar znaša 525,30 EUR na mesec, če ima mesec 30 dni, najdražja ali oskrba III-B pa znaša, ravno tako v standardni dvoposteljni sobi, 31,28 EUR dnevno, kar je, če ima mesec 30 dni, 938,40 EUR mesečno. Stanovalci, ki sodijo v oskrbo I, so dejansko skoraj popolnoma samostojni in potrebujejo le manjši obseg neposredne osebne pomoči. To so stanovalci, ki so pomični in potrebujejo le splošen nadzor. V oskrbo III-B, pa sodijo stanovalci z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo stalno neposredno osebno pomoč in to pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. To so npr. stanovalci, ki se jim poleg vse ostale pomoči nudi tudi hranjenje po sondi.

  • Kdo postavlja cene in kako je le ta sestavljena?

Pravila za oblikovanje cen so določena s Pravilnikom, s strani ministrstva pristojnega za socialno varstvo. Le ta določa, da se kot elemente za oblikovanje cen upoštevajo stroški dela, materiala in storitev, investicijskega vzdrževanja ter stroški financiranja. V skladu s tem pravilnikom izračunano ceno obravnava svet zavoda, soglasje pa mora vedno podati še pristojno ministrstvo.

  • Kolikšne so neto plače zaposlenih (koliko najnižja in koliko najvišja)?

Pred podajo samih številk, bi tukaj želela najprej pojasniti, da imamo v domu zaposlen zelo različen kader glede na strokovno usposobljenost in glede na stopnjo izobrazbe, ki je zahtevana od osnovnošolske do univerzitetne (pralnica, recepcija, kuhinja, oddelek, uprava). Iz tega razloga so tudi razlike v plači med posameznimi profili kar precejšnje. Kar nekaj jih je, ki sodijo v plačni razred, ki ne dosega niti minimalne plače. Ampak bi tukaj poudarila, da sodimo v sistem javnih uslužbencev in so torej vsi plačni razredi vseh zaposlenih, vključno z mano, določeni s strani države. V decembru je bila tako izplačana najnižja neto plača v višini 560,43 EUR ter najvišja v višini 1.865,89 EUR.

ekipa kuhinje.

Ekipa iz kuhinje, ki skrbijo za želodčke oskrbovancev, pa tudi zunanjih uporabnikov.

  • Koliko je pa povprečna plača bolničarja negovalca, kajti v zadnjem času se veliko govori o njihovih plačah in pa o plačah srednje medicinskih sester, torej zdravstvenih tehnikov?

Pri teh dveh profilih, torej bolničarjih in zdravstvenih tehnikih, se tudi pri nas, tako kot v zdravstvenih ustanovah, ukvarjamo s pomanjkanjem kadra. Pa ne zato, ker ne bi mogli delavcev dobiti, ampak ker, kot sem že navedla, sodimo v sistem javnih uslužbencev in imamo prepovedano dodatno zaposlovanje. Normativi glede števila zaposlenih so zastarani in ne sledijo potrebam današnjega stanja stanovalcev. To je resnično kader, ki je preobremenjen in se v bistvu bojim trenutka, ko se bomo začeli srečevati z izgorelostjo.

In če pogledamo njihove plače: v mesecu decembru je znašala povprečna višina izplačane neto plače bolničarja negovalca 744,86 EUR, povprečna neto plača srednje medicinske sestre pa 985,50 EUR. Tukaj so vključeni vsi dodatki (izmenski, nočni, praznični…).

  • Se DSO pokriva izključno od plačil oskrbnin? Dobi DSO sredstva tudi iz drugih virov – iz katerih in koliko odstotkov letnega proračuna?

Oskrbnine predstavljajo v strukturi prihodkov nekje med 55 – 60 % letnega proračuna. Kot drugi največji vir pa so prihodki iz zdravstva, in sicer med 25 in 30 %. To so prihodki, ki jih s strani zdravstvene zavarovalnice prejemamo kot plačilo za opravljene storitve, ki jih nudimo stanovalcem, ki so razvrščeni v različne stopnje zdravstvene nege. Ostalih 15 – 20 % pa se porazdeli med prihodke iz naslova izvajanja storitve Pomoči družini na domu (6%), tržne dejavnosti (6%) ter ostalih prihodkov iz naslova izvajanja javne službe (predvsem javna dela in pripravniki).

  • Katere storitve še nudi DSO Trebnje, razen oskrbovanja vaših varovancev v prostorih DSO?

Poleg institucionalnega varstva izvajamo oskrbo in zdravstveno nego tudi v oskrbovanih stanovanjih, za občine Trebnje, Mirna, Mokronog – Trebelno in Šentrupert pa izvajamo tudi storitve pomoči na domu. Poleg tega pa ima naš dom registrirano tudi tržno dejavnost. Smo eden izmed redkih domov, ki ima še delujoči bife, ki ga stanovalci zelo radi obiskujejo, naši zaposleni v kuhinji (ki jih lahko vidite na fotografiji) pa vsakodnevno pripravljajo in dostavljajo malice ali kosila, po naročilu pa pečejo tudi zelo dobre potice, krofe, mehko pecivo, piškote, pripravljajo razne pogostitve, hladne in tople plošče, različne solate in še kaj. Pohvalimo pa se lahko tudi z zelo lepo Zeleno dvorano z ozvočenjem in projektorjem, ki je namenjena raznim pogostitvam in prireditvam do 100 oseb. Pripravimo vam lahko banketno pogostitev ali pa pogostitev s klasično strežbo. Skratka vse se lahko dogovorimo. In do sedaj so od nas odhajale zelo zadovoljne stranke.

  • Kakšne so cene teh storitev, kdo se jih večinoma poslužuje?

Za razne pogostitve v Zeleni dvorani je navada takšna, da se z naročnikom najprej pogovorimo, kakšne so njegove želje in nato skupaj oblikujemo jedilnik, za katerega potem pripravimo kalkulacijo cene. Naši redni gostje so npr. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Trebnje, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Javni sklad za kulture dejavnosti območna izpostava Trebnje in pa seveda svojci naših stanovalcev, ki želijo na poseben način obeležiti kakšen osebni praznik.

Drugače pa je za vse naše storitve in izdelke objavljen cenik na naši spletni strani. Naj pa vseeno navedem nekaj cen: malica – 4,30 EUR, kosilo – 5 EUR, tople plošče 4,50 EUR/osebo, razne potice – 7 EUR/kg in najboljši pustni krofi – 0,60 EUR. Res, da se v trgovini dobijo cenejši, vendar se le ti ne morejo primerjati z našimi ne po velikosti, ne po okusu in tudi ne po obilnem polnjenju. Naši so res domači! Za naročilo tako krofov kot tudi ostalih izdelkov, storitev se lahko dogovorite kar v tajništvu doma na številki 07/3462 – 131 ali pa pošljete povpraševanje ali naročilo na elektronski naslov info@dso-trebnje.si .

  • Izkoristite vrstice za pohvale ali zahvale…

V prvi vrsti bi se želela zahvaliti vsem članom sveta zavoda in občinskim svetnikom Občine Trebnje, ker so verjeli vame ter me izbrali in podprli. Poleg tega pa bi se želela zahvaliti tudi zaposlenim in stanovalcem, da so me sprejeli in da skupaj ustvarjamo takšno delovno okolje, da z veseljem prihajam v Trebnje. Obljubim, da se bom še naprej trudila, da bom upravičila njihovo zaupanje in da bodo stanovalci res lahko rekli, da živijo doma in ne v ustanovi.

(GS)

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4