Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 09.01.2014 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: , , , ,
V kategoriji: Lokalno
Prispevek ogledan: 562-krat

Lastniki gozdov bi bili radi tudi lastniki divjadi v njih

S prof. dr. Ivanom Kosom, predstojnikom Katedre za ekologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete v Ljubljani, o spet glasnih pobudah, da bi bili lastniki gozdov tudi lastniki divjadi v njih.

4892352_2-300

  • Pri nas se vsake toliko časa ponovno začne debata o pravici lastnikov gozda do divjadi, ki živi v njem. Zdaj so lastniki gozdov soočeni z novimi davki in zahtevajo spremembo Zakona o gozdovih v tistem členu, ki govori, da mora lastnik dopuščati lov. Se dejstvo, da bo tudi tukaj enkrat zmagal interes kapitala in zasebne lastnine, nezadržno bliža?

To je tudi vprašanje o prisotnosti naravovarstvene zavesti. Stroka – ne samo naravovarstvena, ampak tudi z drugih področij – opozarja na neupoštevanje kompleksnosti problema. Zagovorniki ideje, da je lastnina divjadi vezana na lastnino zemlje, po mojem mnenju dokaj demagoško izpostavljajo, da takšnega sistema upravljanja z divjadjo, kot je pri nas, nikjer v Evropi ni. Ne omenjajo pa tega, da je tudi povprečna velikost kmetije pri nas takšna, kot nikjer drugje v Evropi. Mislim, da je večina kmetov na neki način zavedenih preko politične agitacije, ki nekritično prenaša razmere od drugod na naša tla. Po načelih stroke je minimalna površina za upravljanje z divjadjo 2000 hektarjev, vemo pa, da je lastnikov, ki posedujejo takšne površine, nekaj deset. Na povprečno veliko kmetijsko gospodarstvo torej pride pol ali četrt srne, na primer. Tudi govorjenje o lovskem lobiju je demagogija, ker je 70 odstotkov lovcev kmetov in v nobenem drugem sistemu ne bi imeli več pravice loviti kot v tem. Je pa ta interes lahko čisto legitimen z vidika stotih ljudi, ki imajo dovolj velike kompleksne površine, da jih lahko povežejo z upravljanjem divjadi.

  • Spomnim se izjave velikega posestnika gozda, ki pravi, da bi s prodajo odstrela treh, štirih gamsov lahko plačal nepremičninski davek.

Del lastnikov nedvomno razmišlja tako. A je treba osvetliti tudi družbeni vidik, četudi v današnjem času kategorija družbeno nima več neke posebne veljave. Nedvomno je razvoj družbe šel v smer, da prepoznavamo nekatere naravne dobrine kot skupne. Če jih ne bi, bi se morali vprašati tudi to, ali naj kmetu plačujemo za kisik, ki ga proizvajajo njegove rastline. Ekosistemske usluge presegajo arhaične lastniške pravice. V nekaterih segmentih lastnina mora biti preživeta, ker živimo skupaj na istem planetu. Ptiči so mobilni, zrak je mobilen, voda je mobilna, snovi so mobilne, kako boš torej urejal lastnino?

  •  Na kmetijsko-gozdarski zbornici pravijo, da se pri vrnitvi lovskih pravic lastnikom gozdov zmeraj zatakne zaradi premočnega lovskega lobija v politiki. Ampak ta debata najbrž sploh ni debata lastnikov gozdov in lovcev?

Lovski “lobi” je očitno boleč trn v peti. Vemo pa, da ne bi obstajal, če ne bi imel tako široke zasnove, torej pridemo do tega, da je moteča lovska organizacija. Ker je odprta, ker je v njej toliko ljudi. O lobiju v negativnem kontekstu bi lahko govorili, če bi šlo za marginalno skupino, vezano na neko ozko interesno ali politično grupacijo. Koncept lovstva pri nas pa je vezan prav na širino, na prostovoljnost, združevanje. Tudi vodstvo lovske organizacije ne bi imelo nikakršnega vpliva, če ne bi imelo podpore v vsaki vasi. Ljudje ne zapuščajo lovstva, kmetje ne zapuščajo lovstva in prav gotovo ga bi, če bi veljalo, da gre le za lobi nekaj vplivnih posameznikov. Ljudje, ki so v lovskih organizacijah, ne vidijo samo ekonomskega plusa, kot ga vidijo tisti, ki ne poznajo teh stvari. Plusa, vezanega na ekstremne lovske trofeje, ki ekonomsko res precej prinesejo, ampak to je spet anekdotičen primer, ki popači celo zgodbo. Vrhunskih trofej je pri nas relativno malo, obveznosti, ki jih zahteva upravljanje lovišča, pa se merijo v neštetih urah prostovoljnega dela.

 

TRADICIJA JE LAHKO NEVARNA

  •  Ne verjamete Združenju lastnikov gozdov in lovskih upravičencev, da bi trajno gospodarilo z divjadjo, ohranjalo biotsko pestrost, skrbelo za naravno ravnovesje?

Seveda ne. Verjamem, da so posamezniki lahko tudi zelo ozaveščeni in izobraženi, a so na žalost le posamezniki. Z divjadjo je treba upravljati in tu je mnogo obveznosti, ki so volontersko prenesene na lovske družine in njihovih 22.500 lovcev. Kdo jih lahko nadomesti? Kdo lahko drugačno upravljanje plača? Po drugi strani pa osebno zelo težko sprejemam dikcijo, ki vidi v lovstvu samo ekonomsko logiko prihodka brez upoštevanja kvalitete bivanja, ker je kratkovidna, kratkoročna in siromaši družbo. Če pogledam povprečnega slovenskega lovca, vem, da si niti slučajno ne more privoščiti komercialnega turističnega lova; kljub manjši plači pa ima v tem sistemu v domačem okolju v zameno za ure in ure prostovoljnega dela možnost loviti. In gre za to, da ima lovstvo pri nas pomembno funkcijo izobraževanja, informiranja, medsebojnega povezovanja, to je še posebej pomembno predvsem v ruralnem okolju.

Tudi si težko predstavljam povprečnega kmeta, če bi vpeljali individualno lastništvo do lova, da bi imel čas denimo za pisanje zahtevanih evidenc, ki so dandanes postale standard pri upravljanju z divjadjo. Slovenski kmet pač ni kapitalist, ki bi imel zaposlenih kup ljudi, sam pa bi se lahko posvečal pohodom po gozdovih.

Kjerkoli v Evropi se na simpozijih pogovarjamo o velikih zvereh, povsod slišim: “Samo ne privatnega lova!” Ker je skregan z vsakršnim konceptom varstva živalskih vrst. Varstva se tako enostavno ne da zagotoviti. Posamezna žival se giblje na površini tudi 30 tisoč hektarjev in več. Zato potrebuješ za upravljanje neki konzorcij, ki je zdaj postavljen v lovsko-upravljavskih območjih oziroma območnemu združenju upravljavcev lovišč. Se pravi, gre za območje, kjer se načrtuje, kjer se upravlja, kjer je v povprečju vpetih okoli 1000 ljudi. Kako naj trije ljudje opravijo to delo?

Napisala: Glorija Lorenci; Več na 7 dni

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi
Flash ad ID: 9

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4