Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 07.11.2012 | Prispevek objavil: Cajtng
Značke: ,
V kategoriji: Maja Gliha
Prispevek ogledan: 1,095-krat

Izterjava dolga

VPRAŠANJE: Smo manjše podjetje, ki svoje izdelke prodaja tako fizičnim kot tudi pravnim osebam. V zadnjem času vse več računov, ki jih izstavimo kupcem za dobavljene izdelke, ostaja neplačanih. Kupci nam sicer ves čas obljubljajo, da bodo račune plačali, vendar do teh plačil le redko pride. Kako si lahko zagotovimo poplačilo naših terjatev?

Piše: Maja Gliha

Piše: Maja Gliha

PRAVNO POJASNILO: Na izdanih računih mora biti jasno označen rok plačila. To je zadnji dan, ko mora dolžnik plačati, če ne želi priti v zamudo. Če dolžnik na ta dan ne plača, od tega dne dalje dolguje tudi zamudne obresti in upnik od njega dolg lahko prisilno izterja (npr. vloži predlog za izvršbo). Nekajdnevne zamude pri plačilih so nekaj običajnega, zato je smiselno, da zaradi neplačila reagirate šele nekaj dni po preteku roka za plačilo. Če dolžnik računa ne plača, naj mu upnik pošlje opomin ali izpisek odprtih postavk, kjer ponovno jasno navede nov rok plačila. Opomin naj bo pisen, saj ima podjetje nato kasneje v morebitnem sodnem postopku dokazilo, da je dolg skušalo izterjati izvensodno. Smisleno je tudi, da podjetje dolžnika tudi pokliče in osebno preveri, zakaj svojih obveznosti še ni poravnal. Če je dolžnik vaš redni kupec, je smiselno razmisliti tudi o tem, da ustavite vse bodoče dobave takemu dolžniku (dokler seveda nastali dolg ne bo poplačan) ali pa da dolžnika na to možnost vsaj opozorite.

Če dolžnik kljub opominu v novo postavljenem roku plačila ne plača dolga, naj mu podjetje nato pošlje opomin pred tožbo, ki je nekoliko bolj resna oblika opomina, saj s tem dolžnika opomnimo, da je terjatev zapadla in da jo podjetje lahko sodno izterja. V takem opominu se navede skupni znesek dolga, do sedaj natečene obresti in ostale stroške, ki jih bo moral dolžnik plačati v primeru izvršbe (sodne takse, stroški pravnika, zamudne obresti,…). Prav tako je v takem opominu treba ponovno navesti nov rok plačila in opozorilo, da bo v primeru neplačila vložen predlog za izvršbo.

Nobeden od opominov sicer ne predstavlja procesne predpostavke za vložitev predloga za izvršbo, kar pomeni, da predlog za izvršbo lahko vložite tudi brez tega, da dolžniku prej pošljete opomin. Je pa postopek opominjanja prav gotovo v skladu z dobro poslovno prakso in načelom mirnega reševanje sporov.

Če dolžnik kljub opominu pred tožbo dolga ni plačal, lahko dolg izterjate po sodni poti. Pri tem je potrebno biti pozoren na zastaranje terjatev. Če je namreč terjatev že zastarana (splošni zastaralni rok je 5 let, med gospodarskimi subjekti pa 3 leta), potem bo dolžnik ta ugovor lahko uspešno uveljavljal v sodnem postopku, zaradi česar boste spor izgubili, plačati pa boste morali stroške postopka. Prav tako je še pred vložitvijo predloga za izvršbo smiselno preveriti, ali je izterjava sploh smiselna oziroma dovoljena (ali ima mogoče dolžnik že blokirane transakcijske račune, ali je v prisilni poravnavi ali stečaju,…).

Sicer se predlog za izvršbo lahko vloži na podlagi izvršilnega naslova (sodba, notarski zapis,…) ali pa na podlagi verodostojne listine. Skladno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju so verodostojne listine naslednje listine: faktura (račun, obračun obresti); menica in ček; javna listina (notarski zapis, če v njem ni določena neposredna izvršljivost); izpisek iz poslovnih knjig; overjena zasebna listina (npr. cesijska pogodba); listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.

V konkretnem primeru pride v poštev izvršba na podlagi verodostojne listine, saj bi predlog za izvršbo vložili na podlagi računa oziroma fakutre. Predlog se vloži preko spletnega portala e-sodstvo (Centralni oddelek za verodostojno listino), in sicer tako, da se izpolni poseben zakonsko predpisan obrazec (vnesejo se vsi podatki upnika, dolžnika, dolg, datum zapadlosti, sredstva izvršbe,…). Ob vložitvi predloga je potrebno plačati tudi sodno takso. Predlogu za izvršbo se ne prilaga nobenih listin (torej ne prilagate niti računa, ki je podlaga za izvršbo, niti obračuna obresti). Sodišče (oziroma sistem samodejno) nato v roku enega ali dveh dni izda sklep o izvršbi, s katerim dovoli predlagano izvršbo in odmeri stroške postopka.

Če dolžnik zoper sklep o izvršbi ne ugovarja, sklep postane pravnomočen. Če ste v predlogu za izvršbo npr. predlagali rubež denarnih sredstev na računu dolžnika, bo sodišče po pravnomočnosti sklep poslalo v izvršitev dolžnikovi banki, ki bo zarubila sredstva na bančnem računu dolžnika in jih nakazala na vaš račun. Če pa dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži utemeljen ugovor, sodišče izdani sklep o izvršbi razveljavi in odloči, da bo v nadaljevanju o obstoju in višine terjatve odločalo krajevno pristojno sodišče. S tem se začne »navaden« sodni postopek, v katerem boste morali dokazovati obstoj in višino terjatve. S tem pa se seveda rok za dokončno plačilo terjatve lahko zavleče za dodatnih nekaj mesecev ali celo let (odvisno od kompleksnosti situacije).

Ko se pojavi problem s plačili, mora podjetje nemudoma ukrepati, saj le s pravočasnimi opomini in opozarjanji dolžnika ter pravočasnimi postopki izvršbe lahko uspešno pride do poplačila ter se tako izogne likvidnostnim težavam.

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4