Piškotki | Kontakt | Oglaševanje

Iskalnik po strani:

Objavljeno dne: 16.12.2013 | Prispevek objavil: GOD
Značke: , , , , , ,
V kategoriji: Cajtng | Lokalno
Prispevek ogledan: 1,353-krat

Anton Komat na okrogli mizi: Marsikaj je lahko umetno – vode se pač ne da ponarediti!

Tokrat je Iniciativni odbor za rešitev reke Temenice sklical že tretjo Okroglo mizo na temo kako izboljšati razmere v zelo uničeni reki Temenici in njeni okolici. Organizatorji so v prvem delu opravili ‘presek’ dela, v nadaljevanju pa so poslušali predavanje Antona Komata. Prišli so udeleženci iz različnih okolij (naštevamo samo nekatere): Iz Inštituta za vode Republike Slovenije (VRS), iz Območne zveze upravljalcev lovišč (OZUL), Ribiške zveze, društvo Bober – Okoljsko gibanje Dolenjske, novinarji, publicisti … Pogrešali pa smo predstavnike občine in nekatere druge ‘domače’ akterje.

Pred leti je nekdo naštel in si pri temu pomagal celo s Franciscejskim katastrom iz leta 1823/26, da je bilo na reki Temenici (in na pritoku Bratnišca), od njenih izvirov v južnih pobočjih Posavskega hribovja do požiralnikov v Dolnjih Ponikvah, od let, ko je kataster nastal, pa vse tja do konca I. svetovne vojne, vsaj 39 vodnih objektov. To pomeni, da so se vsaj na 39-tih mestih vrtela mlinska kolesa, ki so poganjala stope ali mline. Še pred nekaj desetletji je v Temenici, predvsem v njenih tolmunih, mrgolelo rib. Zdaj bi jih lahko v spodnjem toku iskali z lučjo. Res pa je, da je mogoče v strugi najti tja do Šentlovrenca tudi še kakšnega raka.

Predstavniki Civilne iniciative za rešitev Temenice (CIRT), z leve Danijel Ocepek, Gregor Kaplan in Žarko Vukovič ter tokratni gost okrogle mize in strokovni predavatelj Anton Komat. (Foto: Brane Praznik)

Predstavniki Civilne iniciative za rešitev Temenice (CIRT), z leve Danijel Ocepek, Gregor Kaplan in Žarko Vukovič ter tokratni gost okrogle mize in strokovni predavatelj Anton Komat. (Foto: Brane Praznik)

Danes se občasno zavrte kolesa samo še na mlinu v Čagoščah (kakšen kilometer nad vasjo Temenica), drugod skorajda že ni sledu o nekdanjih mlinih. Kar je v tej pripovedi najbolj žalostno, izginili so tudi jezovi in slapovi, ki so delali ribam prostor v globokih tolmunih in za vodni živelj vanjo dodajali kisik.

Živimo v dolini reke Temenice. Kmalu se ne bo več možno postavljati s tem …

Uporaba modernih pralnih, čistilnih ter različnih kemičnih sredstev v gospodinjstvih, kmetijstvu in industriji; zaradi umetnih gnojil ter zaradi drugih posledic intenzivnega (in nesmotrnega) kmetovanja, je v njej skoraj ugasnilo življenje. Reka in življenje v njej je dobilo podobo hudo bolne starke, ki komaj še živi. In kmalu se ne bo mogoče nič več postavljali: »Živimo v dolini reke Temenice!«

Mar bo res tako, so se na različne načine spraševali udeleženci 3. okrogle mize, ki je bila 13. decembra 2013 v kulturnem domu Trebnje in jo je organizirala Civilna iniciativa za Temenico. Na dnevnem redu je bilo kar veliko odprtih vprašanj. Najprej so udeleženci okrogle mize slišali pripoved in podatke o naporih, tako Civilne iniciative kot Ribiške družine (njenega pododbora za Temenico) ter drugih, ki so vsak na svojem »bojnem« polju storili korake za »ozdravitev« težko obolele in čedalje bolj uboge starke Temenice.

Med ohrabrujoče podatke šteje nedvomno dejavnost in organiziranje ureditve nekdanjega kopališča na Temenici (prva ODA, druga ODA), o čemur sta pripovedovala Člana vodstva CI za rešitev reke Temenice Žarko Vukovič in Gregor Kaplan. Navdušujoče je bilo slišati, da je trebanjsko kopališče skoraj čez noč zopet postalo stičišče številnih krajanov, ki tam poiščejo v kopalnih dneh zabavo ali zgolj zavetje pred dnevnim vrvežem. Tudi očiščenje struge ter brežin od Zidanega mostu do Ponikev je obrodilo sadove, še večji uspeh pa bo dosežen, ko bo zavest, da je treba Temenico ohraniti pri življenju, prodrla do slehernega Trebanjca.

Med okoli 30 udeleženci okrogle mize iz različnih okolij smo pogrešali predstavnike občine in nekatere druge "domače" akterje. (Foto: Brane Praznik)

Med okoli 30 udeleženci okrogle mize iz različnih okolij smo pogrešali predstavnike občine in nekatere druge “domače” akterje. (Foto: Brane Praznik)

Se bomo Trebanjci utopili v lastnih odpadkih?

Med odmevne aktivnosti gre prav tako šteti zelo konkretne napore Ribiške družine in njenega pododbora Temenica, ki bo v naslednjem letu preko občine, z vsemi »žegni« in papirji, realiziral postavitev jezu na Ponikvah. Predstavniki ribičev so postregli še z nekaterimi ocenami in prizadevanji za ozdravljenje Temenice. Tako so ribiči po naročilu ARSO in RZS začeli z evidentiranjem virov onesnaževanja reke Temenice od Dolnjih Prapreč do Ponikev ter v kataster dali popis sedemnajstih nedovoljenih iztokov v reko. Teh podatkov doslej ni zbral še nihče, kljub temu, da bi jih morali imeti že zdavnaj in bi bili nujni za vsako razpravo o sanaciji, predvsem pa bi iztoke morali že zdavnaj odpraviti. Podatki po oceni navzočih morda še vedno niso povsem zanesljivi, kajti leta in leta se iztokom ni nihče posvečal, tako da so lahko prenekateri še skriti in zasuti z muljem ter blatom. Že prve ocene pa so pokazale, da gre za razmere, ki so na robu katastrofe.

Veliki Gaber z okolico ima v dolini Temenici (in v občini Trebnje) edini pravo čistilno napravo, medtem, ko Šentlovrenc in Velika Loka ter naselja v njuni okolici meteorne in fekalne vode še vedno spuščajo v naravo in reko kakor kdo in kjer (z)more. Območje mesta Trebnjega pa po vseh dosedanjih ugotovitvah tako in tako rabi sodobno, ločeno fekalno in meteorno čistilno napravo, kajti kadar pride do poplavljanja, so razmere, kot da Trebnje čistilne naprave nima. Čeravno vsi stokajo in vzdihujejo, ko začnejo omenjati financiranje, pa bo vendarle treba ugrizniti v to kislo jabolko gradnje ali pa se bodo Trebanjci utopili v lastnih odpadkih.

Na katastrofalne razmere na Temenice opozarjajo tudi druga društva

Igor Šenica iz društva Bober iz Straže je prav tako opozoril na katastrofalne razmere v Temenici, saj le-ta priteče skozi Mirno peč do reke Krke, torej v njihovo naročje. Opozoril pa je predvsem na nujnost povezovanja vseh, ki skrbijo za varstvo okolja, če želimo na tem področju občuten napredek.

Demokratična stranka dela, ki je bila pobudnik ustanovitve CI za saniranje odprtih ekoloških in ureditvenih zamisli za reko Temenico, je za leto 2014 kot spodbuda za strokovno in raziskovalno delo mladih na to temo objavila nagradni razpis za ustvarjene diplomske, doktorske in magistrska dela, ki bodo vsebinsko obravnavale teme, o katerih je tekla debata na okrogli mizi.

Dovolj zgovorno je tudi dejstvo, ki so ga povedali predstavniki CI, da aktualni minister za kmetijstvo in okolje za težave v zvezi z reko Temenico sploh še ni bil seznanjen. To v temelju kaže na slabo prizadevanje občine za rešitev problemov z reko, na drugi strani pa tudi na izjemno slabo odzivnost državnih organov, saj reka ni od danes. Ministru gre šteti v dobro, da je vsaj odkrito priznal, da o zadevah ni bil seznanjen, kakor tudi dejstvo, da je pobude in predloge CI sprejel in obljubil proučitev.

"Marsikaj je lahko umetno, vode se pa ne da ponarediti", pravi tokratni strokovni predavatelj Anton Komat. (Foto: Brane Praznik)

“Marsikaj je lahko umetno, vode se pa ne da ponarediti”, pravi tokratni strokovni predavatelj Anton Komat. (Foto: Brane Praznik)

Anton Komat: Voda vir življenja – neodgovorno onesnaževanja in vpliv na človeka

Raziskovalec Anton Komat (publicist, ekolog, pisatelj, okoljevarstvenik…) je v svojem predavanju v nadaljevanju prikimal podatkom in dejstvom, ki so bili povedani v uvodu Okrogle mize. Skozi prizmo svojih pogledov je potrdil oblike skrbi za varstvo Temenice in še več: dal je tudi dobronamerne in praktične usmeritve, kako se morajo(mo) okoljevarstveniki obnašati v prihodnje. Kakšen naj bo odnos do samega okolja ter do tistih, ki odločajo ali bi morali odločati, da bo voda čista… Naslov članku je njegov izrek: »Naredimo lahko umetno hrano, vode pa pač ne moremo ponarediti ali jo nadomestiti z umetno.«

Kot že rečeno se je v pripovedi naslanjal na podatke o Temenici (ki jo je spoznal že v mladosti) in ilustriral s pojavi tudi iz drugih okolij. Opozoril je na tri področja, ki jih je nujno uporabiti v bojih za ohranitev naravnih danosti in so orožje v teh bitkah: organizirana civilna družba, pravne norme in pomoč medijev. Danes je samo civilna družba tista, ki zmore upor zoper zlorabo vode, pri čemer sta ji v pomoč sprejete pravne norme in mediji, ki širijo vedenje in zavest med ljudi.

Podčrtano je poudaril, da je sprejeta Evropska direktiva o vodah zavezujoča ter prav tako nekakšen meč v boju okoljevarstvenikov zoper tiste (praviloma oblast), ki ne spoštujejo zapisanih norm. Nespoštovanje zakonodaje pa ima lahko v praksi ostro sankcioniranje, česar se kršitelji tudi bojijo.

Z zelo nazornimi primeri je navzočim pokazal, kako skuša neoliberalizem skozi »stranska« vrata ugrabiti reke, obrežja pa tudi druge naravne danosti. Tudi skozi predloge za privatizacije vode in njenih virov, čemur se je Slovenija sicer odločno uprla.

“Navidezno reševanje” ali “odpravljanje težav za lastno korist”?

Najpogosteje kršitelji brenkajo na strune ali pa se pač izgovarjajo na naravne nesreče. Za tem želijo pogosto (posamezniki, organizirane skupine, celo oblastni organi…), denimo skozi navidezno reševanje poplavnih območij, speljati »vodo na svoj mlin«. Izdelajo načrte in nato tudi regulacije, v resnici pa pogosto zaradi svojih koristi povečajo strmec in odpeljejo vodo iz krajev, kjer je tisočletja napajala okolje ali delala akumulacijo v podtalnicah. Za tem pridejo zaradi regulacije udarne vode, ki začnejo rušiti ali odnašati itd. Zopet zidajo brežine in za njimi, tam kjer so bila morda včasih polja, postavljati hiše… Premalo ali celo nič se ljudje ne zavedamo, da razlita voda v tisočletnih zatokih polni podtalnico, in da je nerazsodno, da skušamo vodo čim hitreje odpraviti iz »domačega« kraja.

Odlično je razložil in podprl z argumenti reklo, da »reke prinašajo življenje, vendar lahko tudi smrt«. S primeri je pojasnil, da kar vstavimo posredno v vodo (gnojila in druge strupene snovi) prej ali slej le-te tudi zaužijemo. Ob tem pa je ponudil razmišljanje kako farmacevtska in druga industrija iz nas izvablja denar ter iz nas nato dela odvisnike, ko nam z reklamami vsiljuje svoje proizvode. V bistvu pa iz nas s farmakologijo delajo psihopate…

Navedel je tudi primer kako so nam farmacevti z zlorabo zakonodaje »ukradli« uporabo domačih zdravil, ki so jih stoletja uporabljali starši vseh generacij.

Tudi subvencioniranje kmetijstva je v bistvu financiranje kemične industrije, saj kmet subvencijo, ki jo dobi, kot poštar prenese v nakup umetnih gnojil, s tem pa največkrat tudi strupov. V zvezi s kmetijstvom je imel tudi več drugih pripomb, kajti sodobno kmetovanje prinaša na eni strani koristi, dolgoročno pa žal siromaši naše okolje, s tem pa tudi vode. Navedel je primere zgodnje košnje, ko je rastje še v popkih in ni nato ni novega semena ali neprimerno polivanje gnojevke, ki na eni strani uničuje cvetje, na drugi pa prej ali slej priteče tudi v vode (površinske in podtalne).

Kdor je »posrkal« zbor ter razpravo Civilne iniciative – kako rešiti Temenico pred propadom ter predavanje Antona Komata, okoljevarstvenika z akumuliranim znanjem, kako varno stopati v prihodnost, je dobil nagrado: zavedanje, da se je treba upreti zlorabam okolja!

Brane Praznik

 SORODNI ČLANKI:

  • krepko-207-ii
  • Natisni net CTV
  • AVTO SLAK CAJTNG TV
  • Pasji salon Ajša CTV
  • Natisni net za CTV 2
  • BHS 1
  • Pavc Cajtng TV 420×360
  • BHS 2

Vremenska napoved

Oglasi

Anketno vprašanje

Glasovanje v anketi je zaključeno!
Čas trajanja:
od 01/06/2016 07:45:25
do 19/06/2016 23:59:59

Rezultati ankete:
Ali se boste udeležili prireditve Iz trebanjskega koša, ki bo od 17. do 19. junija 2016?

Skupaj glasov 4